Priprava časopisa poteka pod budnim očesom urednika Franca Škrabeta.
S spletnim časopisom bi radi povečali obveščenost občanov o dogajanju v občini.

Naroči se na e-glas!


Free Hit Counter

e-glas izpod Žvajge
Spletni časopis Občine Prebold, številka 11, leto 1, 19.12.2005

  34. SEJA OBČINSKEGA SVETA

Občinski svet občine Prebold je na 34. seji sprejel II. rebalans proračuna za leto 2005. Z rebalansom so se zmanjšali prihodki za cca 3%, kar je posledica nerealiziranih vplačil za komunalno opremo stavbnih zemljišč. Na drugi strani pa so upoštevani prihodki, ki smo jih prejeli kot pomoč za odpravo posledic neurja. Za enak procent so se zmanjšali tudi odhodki.

Občinski svet je opravil tudi 2. splošno razpravo o predlogu proračuna za leto 2006 in predloženi predlog podal v 10 dnevno obravnavo. Proračun se na prihodkovni strani ni spremenil in ostaja v višini 724 mio SIT. Upoštevani so bili predlogi iz javne razprave, ob tem pa je predlog proračuna pripravljen v okviru izkoriščenih možnosti občine na strani prihodkov. Pokrite so potrebe stalnih proračunskih porabnikov za njihovo nemoteno delo, predvsem pa je upoštevana v preteklosti sprejeta dinamika izvajanja razvojnih načrtov občine Prebold. Finančno pokrito je tudi področje nadaljevanja naložb na področju izobraževanja (šolska knjižnica, ograja, oprema učilnice), odločitev o načinu financiranja izgradnje kanalizacije in čistilne naprave pogojuje vsakoletno zagotavljanje proračunskih sredstev. Potrebna sredstva so veliko večja kot pa možnosti proračuna. Občina Prebold sodeluje v projektu 12-ih občin in konec leta 2005 oddaja vlogo za kohezijska sredstva, kar pomeni za naše območje vložek v višini 900 mio. SIT. Velik del sredstev 50 mio SIT je namenjen še vedno financiranju izdelave projektne dokumentacije, za odpravo posledic neurja 70 mio SIT, za ureditev centra Prebolda 10 mio SIT in 40 mio SIT za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Obnovljenih bo še nekaj cest, izgrajena pločnika proti Latkovi vasi in Kaplji vasi in še bi lahko naštevali. Nadaljnji načrti občine so na finančno trdnih osnovah in je zato finančna prihodnost proračuna zanesljiva.

Nadalje so svetniki potrdili sistemizacijo v vrtcu Prebold. Število zaposlenih se je povečalo za vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice s polovičnim delovnim časom, kar je posledica odprtja novega oddelka, zaradi povečanega vpisa otrok v letošnjem letu.

Potrdili so tudi povišanje cene v vrtcu za I. in II starostno obdobje za 10%. Cene se oblikujejo v skladu z metodologijo za oblikovanje cen programov v vrtcih. Tako bo znašala cena za I. starostno obdobje 88.330,00 Sit in za II. starostno obdobje 71.500,00 Sit.

Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo poviševala skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopkih za uveljavljanje subvencionirane najemnine. Vrednost točke ostane nespremenjena 1,92 EUR-a.

Razdelila so se tudi sredstva proračuna občine za področje kmetijstva za drugo razpisno obdobje.


SREČANJE PODJETNIKOV OBČINE PREBOLD

V petek, 2. decembra, je župan občine Prebold povabil na skupno srečanje in razgovor vse podjetnike iz občine. V pozdravnem nagovoru je predstavil dosežke v minulem letu. Predvsem je poudaril sprejetje lokacijskega načrta na severovzhodnem delu Latkove vasi. Območje je namenjeno obrtno - proizvodni coni.
Prisotne je pozdravil tudi predsednik območne obrtne zbornice Ivan Ulaga. O reformah in njihovem pomenu je spregovoril Dušan Krajnik, pomočnik generalnega sekretarja za gospodarski sistem in politiko pri obrtni zbornici Slovenije. Predstavil je letošnje dosežke, ki bodo najbolj vplivali na spodbudnejše podjetniško okolje ter konkurenčnost obrti in malega gospodarstva.
Ob koncu srečanja pa je svoj pogled na podjetništvo in reforme predstavil še Klobasekov Pepi.


Dušan Krajnik


Spomin na grožnjo in neoddano orožje JLA


Ko danes odkrivamo spominska obeležja na objektih pri domačijah, kjer so skrivali – hranili orožje Teritorialne obrambe (TO) je minilo 15 let.

Sedež teritorialne obrambe leta 1990 je bil v Žalcu, kjer so bila tudi skladišča TO. Ukaz, ki smo ga komandanti prejeli na štabnem pohodu na železniški postaji v Ponikvi pri Šentjurju, je vnesel med nas prisotne nemir. Kaj sedaj? Da je bila nujna takojšnja povezava med komandanti je bilo dejstvo, saj se je s tem povečala moč, odgovornost in samozavest v vsakem od nas. Na slovenskem je bilo samo 16 občin, ki orožja niso oddala, oziroma so ga v prvi fazi zaščitila v lastnih skladiščih.
V naši pokrajini niso orožja oddali štabi v Slovenskih Konjicah, Šmarju, Mozirju, Velenju in Žalcu.

Seveda ne gre prezreti trenutka, ko smo morali orožje odpeljati iz svojih skladišč in ga zaupati ljudem, domačijam na severni in južni strani Savinjske doline.

Nihče ni verjel, da nismo izpolnili ukaza, še manj pa to, da smo v nekaj nočeh odpeljali orožje v neznano.
Ali je to mogoče, so se spraševali generali v JLA. Mogoče, mogoče in začela se je ilegala in lov na komandante.

Smisel tega pisanja pa je v tem, da se SPOMNIMO na čas izpred 15 let, ko se je za Slovenski narod začela pisati nova zgodba o osamosvajanju Slovenije. Torej, ne 1991, ampak že 1990. leta.

Ne smem prezreti domačij v občini Prebold, ki so se izpostavile in katerim sem zelo zaupal, da so leta 1990 sprejele orožje posameznih enot v svoje tajno domače »skladišče » – hrambo. To so bile domačije Cijan, Lobnikar, Artelj in planinski dom v Marija Reki.

Vsem, ki so bili z nami v najtežjih časih naj zaželim veliko zdravja in srečno v letu 2006

Adi Vidmajer


3. DECEMBER - TA VESELI DAN KULTURE

"Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor iz roda v rod."

V preboldski knjižnici smo 3. december, dan, ko se je rodil naš največji pesnik dr. France Prešeren, obeležili na poseben način. Ker postaja ta dan vsako leto bolj spoštovan in priznan, smo ga poimenovali "Ta veseli dan kulture." Veselili smo se skupaj z bralci, tistimi malo večjimi in najmlajšimi. Veselje,glasba, dobra volja in smeh so odmevali v Knjižnici Prebold ves teden. Odrasli so knjižničarki zaupali, kaj jim pomeni knjiga, knjižničarka pa je njihove misli pridno zapisovala in tako je nastal splet dobrih in lepih misli o knjigah. Najmlajši pa so s svojimi besedami povedali, katera knjiga in zakaj jim je bila do sedaj najbolj všeč – za nagrado je dobil vsak otrok pisan balon! Prav tako smo se vsi sladkali s figami, značilno sladko dobroto iz Prešernovega časa. Če bi imeli na razpolago več prostora v naši knjižnici, pa bi si za Ta veseli dan kulture izmislili še kaj.

"Ljudje, narodi in države so izginili, knjiga pa je ostala. Izgovorjene besede se zgubijo, napisane ostanejo."
(Nuša Dvoršek)



MIKLAVŽEVANJE

Prišel je mesec december in z njim že prvi od treh dobrih mož, ki nas v tem mesecu obiskujejo in obdarujejo. Sv. Miklavž je otroke občine Prebold obiskal na predvečer Miklavža in sicer 5. decembra v farni cerkvi Sv. Pavla v Preboldu, kjer se je zbralo preko 150 otrok in njihovih staršev. Seveda Sv. Miklavž ni prišel sam, obiskal nas je v spremstvu angelčkov in seveda treh luciferjev, ki pa so kaj kmalu ugotovili, da so otroci iz občine Prebold zelo pridni.



Tudi letos smo Miklavžu pomagali pri obisku in pripravi paketov. V sodelovanju gasilcev PGD Sv. Lovrenca, domačega župnika Damjana in občine Prebold. Mladinska gledališka skupina iz Sv. Lovrenca pa je najmlajšim pripravila kratko igrico z naslovom "Prihod Sv. Miklavža".
Seveda pa so člani PGD iz Sv. Lovrenca kot vedno poskrbeli, da ob odhodu iz cerkve starše in otroke ni zeblo in sicer s ponudbo brezplačnega kuhanega vina in čaja.
Sveti Miklavž je bil sprejema zelo vesel zato je zatrdil, da nas tudi v naslednjem letu zagotovo obišče. Moramo pa biti pridni in zgledni, kar ne velja samo za otroke temveč za vse nas.





Zapisala Andreja Kumer
Fotografije Gregor Štrakl


»KARKOLI JE NA RAZPOLAGO«

Velikokrat sem presenečen, ko se pogovarjam z lastniki psov in jih vprašam: »S čim pa hranite vašega psa?«
Najpogosteje se odgovor glasi: »Ah, karkoli je na razpolago in je poceni.«
Zakaj toliko ljudi varčuje ravno pri prehrani svojih psov? Zakaj raje ne varčuje pri raznih posladkih, igračkah in drugi opremi, kar je mnogo manj pomembno za zdravje psa kot prehrana?
Poskusimo oceniti, kaj je kvalitetna pasja hrana in kakšno vlogo ima pri tem cena.
Dobite to, kar plačate. Ta pojem temelji na neizogibnem dejstvu, da dražje kot so sestavine, lažja bo hrana prebavljena in uporabljena v biokemičnih procesih. Na primer jajca so visoko prebavljiva in imajo visoko hranilno vrednost – in so draga, zato večina pasjih hran ne vsebuje jajc. Na drugi strani imata soja in koruza le manjšo hranilno vrednost za psa, sta pa relativno poceni in sta zaradi tega pogosto osnovna sestavina v mnogih pasjih hranah. V industriji pasje hrane se dobro zavedajo pomembnosti cene za kupca, zato je lahko vse kar zniža ceno njihove vreče ali konzerve zelo dobrodošlo.
Je pa tudi res, da potrebuje pes, ki je visoko prebavljivo (in dražje) hrano, manjše dnevne obroke, kot če bi jedel slabše prebavljivo hrano. Z drugimi besedami, žival mora pojesti več cenejše hrane in zaradi tega z nakupom cenejše rane ne boste privarčevali toliko kot ste pričakovali.
Tudi tista hrana, ki jo že od nekdaj hranite vašemu psu morda ni najboljša. Kadar lastnikom priporočam boljšo hrano za njihove ljubljenčke pogosto naletim na odgovor: » Toda, jaz že od nekdaj hranim svoje pse s hrano XY in do zdaj so še vsi bili popolnoma v redu.« Tak lastnik si nikoli ni dal priložnosti, da bi vedel razliko izgleda in obnašanja njegovih ljubljenčkov. Vse, kar vidi je to, kar je že od nekdaj videl in je zaključil, da je to normalno. V takem primeru me mika, da bi vprašal: » Če je že vaš dedek oral s konji in bil z njimi zadovoljen, ali vi ne bi poskusili s traktorjem samo zato, ker tudi konji preorjejo njivo?«
Bodite pozorni na sestavine. To je najboljši način za ugotavljanje kvalitete hrane. Po zakonu morajo biti na vsaki vreči, napisane sestavine po padajočem vrstnem redu glede na težo. To pomeni, da je sestavina, ki je zapisana na prvem mestu največ in potem vsaka naslednja manj. Kvalitetnejše hrane imajo na prvem mestu meso ali mesno moko, ne pa žitaric.Vendar je tudi tu možno tabelo prilagoditi, sebi (proizvajalcu) v korist. Na prvem mestu je lahko na primer zapisano meso, ali mesna moka nato pa sledi pšenična moka, zmleta cela pšenica, pšenični otrobi,.. Če bi te tri sestavine združili kot pšenica, bi jo zavzelo precej večji delež hrane kot meso, in bi morala biti pšenica na prvem mestu. Druga stvar pri cenejših, manj kvalitetnih hranah je grupiranje. Deklaracija izgleda nekako takole: Žitarice, meso in mesni stranski proizvodi, rastlinski stranski proizvodi, vitamini in minerali. Iz teh podatkov praktično ni mogoče ugotoviti, kaj hrana vsebuje. Proizvajalec se tako prilagaja razmeram na tržišču in da v hrano tiste surovine, ki so trenutno najcenejše in tako nima stane recepture hrane, deklaracija pa je vedno točna. Saj se na primer lahko žitarice pšenice, riž, oves,…Meso je lahko kravje, svinjsko, piščančje, ali katerokoli drugo, če pa napišeš piščanec, mora biti v hrani samo piščanec. Deklaracija na kvalitetni hrani, torej izgleda približno tako: piščančja moka, zmleta koruza, piščančje meso, riževa moka, piščančja maščoba, posušena pesina pulpa,... Vse sestavine so jasno definirane, kar pomeni stalno recepturo, hkrati pa rastlinske komponente niso »razbite«, da bi jih umetno potisnili za mesno komponento. Na gram hrane dobijo psi mnogo več hranilnih snovi iz hrane, ki temeljijo na mesu, kot iz hrane na rastlinski osnovi. Pse in mačke smo sicer udomačili, vendar pa ljudje ne moremo na hitro prilagoditi prebave živali, katerih fiziologija in anatomija sta se razvijali skozi milijone let evolucija. Ne pretvarjajmo se, da so naši psi predvsem rastlinojedi, samo zato, ker bi bilo za nas enostavnejše in ceneje, če bi bili.
Visok delež beljakovin še ne pomeni visoke kvalitete. Visok odstotek beljakovin na deklaraciji nam ne pove ničesar. Kar morate vedeti o beljakovinah je njihov izvor. Perje, parklji, kože in kljuni so zelo bogati z beljakovinami, vendar so te zelo slabo prebavljive. Krave in konji lahko dobro izkoriščajo pšenico, koruzo, in drugo rastlinsko krmo, predvsem zaradi relativno dolgega prebavnega trakta in ker prebavljena hrana dalj časa potuje skozi prebavila. Mesojedi, kot je pes pa zaradi relativno kratkega prebavnega trakta in hirega potovanja hrane skozi prebavila.
Ne trdim, da so žitarice kot npr… koruza, ječmen, riž, in vlaknina kot je pesina pulpa sklabe za pse. V pravilnih količinah in primernih razmerjih igrajo pomembno sestavino v pasji prehrani. Vendar samo zato, ker so žitarice poceni, in enostavne, ne bi smele biti glavna sestavina beljakovinski virov.
Samo zato, ker jo ima vaš pes rad, še ne pomeni, da je hrana polno hranilo. Dajte otrokom možnost izbire in večina jih bo izbrala čokolado in napolitanke. Dajte možnost izbire vašemu psu in morda tudi kvaliteta njegove hrane ne bo optimalna. Izbrati morate vi in to preudarno, da bo hrana optimalno pokrivala vse potrebe vašega psa, ne samo minimalne. Večina poceni pasjih hran je formulirana tako, da zadovolji minimalne potrebe psa. Če vaš pes tako hrano slastno požira, to še ne pomeni, da je hrana tako dobra, ampak je lahko to zato, ker potrebuje več kot z njo dobi.
Postavite temelje zdravja vašega psa na dobri, kvalitetni prehrani. Od stotih različnih vrst hrane, ki so danes na tržišču, jih je samo nekaj res kvalitetnih. Te imajo za osnovo meso ali mesno moko (na deklaraciji, na prvem mestu). Take hrane so mnogo kvalitetnejše od tistih katerih osnova so žitarice. Vse, kar morate storiti je, da preberete deklaracijo. Danes je na tržišču velika večina hran daleč precenjenih. Naši psi so nedolžne žrtve živalske prehrambene industrije, ki se ne želi odpovedati cenenim izdatkom, ki jih prodajajo. Zato je naloga profesionalcev, ki se ukvarjajo s pasjim zdravjem, da opozarjajo lastnike na pomembnost optimalne prehrane za zdravje psov.
Lastniki pa naj več pozornosti namenijo kvaliteti, kot ceni hrane za njihove ljubljenčke.

hrana - prebavljivost
Jajčni beljak - 1,0
meso - 0,92
meso (ledvica, jetra) - 0,90
mleko, sir - 0,89
ribe - 0,75
soja - 0,75
riž - 0,72
oves - 0,66
kvas - 0,63
pšenica - 0,60
koruza - 0,54

Razlika med kvalitetno in povprečno pasjo hrano

Kvalitetna pasja hrana
- Glavne sestavine: meso, ribe, piščanec
- Višja nabavna cena
- Visoka prebavljivost
- Majhna količina iztrebkov
- Manjši dnevni obrok
- Ponavadi nimajo »zvenečih« imen, kričečih barvnih vzorcev embalaže in veliko reklame

Povprečna pasja hrana
- Glavne sestavine-koruza, pščenica, riž, soja
- Nizka nabavna cena
- Nezadovoljiva prebavljivost
- Potrebno veliko čiščenja
- Potrebni večji dnevni obroki
- Zveneča imena in kričeče barve embalaže



Aleš Vernik, dr.vet.med.
strokovni sodelavec The Iams Company




VZDRŽEVANJE HMELJSKIH ŽIČNIC

Hmelj je rastlina, ki za svojo rast potrebuje oporo. Zato so v nasadih hmelja postavljene konstrukcije, ki jih imenujemo žičnice, na katere potem vsako leto pritrdimo vodila. Žičnice so lahko lesene ali betonske – odvisno iz katerega materiala so drogovi.
Že nekaj časa ugotavljamo, da so žičnice zelo dotrajane. Posledice tega so trganje tekačev, popuščanje sider, lomljenje stebrov in nenazadnje lahko pride tudi do rušenja žičnic. Vzdrževanje žičnic je tako v jesensko zimskem času zelo pomemben ukrep, ki ga nikakor ne smemo izpustiti. Po potrebi moramo zamenjati sidra, tekače, drogove, sidrne vrvi, po končanih delih pa žičnico še napnemo in poravnamo.
Sidra menjamo na 10 do 15 let - odvisno od tal, kjer je nasad ter vrste materiala iz katerega so sidra. Sidra iz akacijevega lesa ter v težjih tleh imajo daljšo življenjsko dobo, kot sidra iz kostanjevega lesa in v peščenih tleh. Še posebno moramo biti pozorni na pravočasne menjave vogalnih sider. O menjavi sider vodimo zvezek menjave, kjer beležimo leto in mesto menjave sidra. Dolžina sider naj bo od 160 do 180 cm, premer pa najmanj 30 cm. Sidrna palica mora biti pritrjena na sredini sidra. Globina jame naj bo 180 cm. Skopljemo jo s kopačem ali ročno.

Obvezno moramo tudi zamenjati vse nalomljene in strohnjene drogove. Betonske drogove, ki so nalomljeni oziroma okrušeni, jih zamenjamo ali popravimo z objemkami.

Prav tako moramo preveriti in po potrebi zategniti ali zamenjati vogalne, čelne in stranske sidrne vrvi. Popravimo ali zamenjamo pa tudi žične vrvi (tekače). V nekaterih žičnicah so še vedno stari - dotrajani plastificirani tekači. Te je potrebno čimprej zamenjati. Zamenjati pa je seveda potrebno tudi vse druge načete tekače.
Po končanih menjavah žičnico še napnemo in poravnamo.
Ob koncu pa le še misel:Zavedati se moramo, da si lahko s pravočasno in natančno obnovo žičnic prihranimo marsikatero nevšečnost v prihodnjem letu.

Irena Friškovec, univ.dipl.inž.agr.
Kmetijsko-gozdarski zavod Celje


PIHALNI ORKESTER PREBOLD VAM ŽELI POLEPŠATI PRAZNIČNE DNI IN SE VAM ZAHVALITI ZA ZAUPANJE

ZATO VAS VABI NA TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT v nedeljo, 25. decembra, ob 18. uri v KINODVORANO PREBOLD.

Orkester bo vodil Milan Posavec, gost večera bo ansambel ZAKA PA NE, koncert pa bo moderirala Jožica Ocvirk.

Brane Verk
PO Prebold


Kulturna sekcija PGD Kaplja vas VABILO

Kulturna sekcija PGD Kaplja vas prireja 26.12. ob 16. uri ČAJANKO.
Na čajanki nas bo po kulturnem programu obiskal Božiček !!!!

Zaradi obdaritve otrok starše prosimo za predhodno prijavo na številko 041 783-049 do 20.12.2005.

Vljudno vabljeni vsi občani!

Tonči Grenko


Voščimo vam vesele praznike in veliko osebnega
zadovoljstva v prihajajočem letu 2006!

Občina Prebold

 




Še vedno brezplačni stari izvodi:
Casopis1, - 27.7.2005,
Casopis2 - 5.8.2005,
Casopis3 - 15.8.2005,
Casopis4 - 29.8.2005 ,
Casopis5 - 9.9.2005 ,
Casopis6 - 19.9.2005 ,
Casopis7 - 4.10.2005 ,
Casopis8 - 20.10.2005 ,
Casopis9 - 10.11.2005 ,
Casopis10 - 29.11.2005 ,