Naroči se na e-glas!

Dr. Janez Drnovšek je v petek 17. marca kot predsednik republike prvič obiskal občino Prebold, kjer se je srečal z njenim županom Vinkom Debelakom in njegovimi sodelavci. Župan je predstavil občino; med drugim je izpostavil nov industrijski kompleks, ki je v fazi nastajanja, prenovljeno šolo, dograjeno telovadnico, odpiranje novih delovnih mest in turizem.



Ob obisku je dr. Janez Drnovšek dejal (nelektorirano):
Večkrat obiščem občine, tudi manjše in se pogovarjam z župani, ljudmi. Na ta način nekako skušam ujeti utrip življenja v občinah med ljudmi, se seznaniti z razvojem, kako ljudje pravzaprav dojemajo razvoj v naši državi, kako se to odraža na občinskem nivoju. Vesel sem, da ste v občini Prebold uspeli prebroditi najtežje težave, najtežje obdobje, takrat, ko je propadla tekstilna industrija. Temu se ni dalo pomagati, to je usoda, ki zahteva marsikatero tekstilno podjetje v Evropi, marsikatero še bo. Lahko bi rekli, da je bilo na sto tisoče, celo milijone delovnih mest v Evropi že izgubljenih v tej dejavnosti - zaradi pritiska konkurence, predvsem iz azijskih držav, ampak važno je, kako prebroditi takšne situacije. Takrat se pokaže dvoje: prvič kakšni so ljudje, ali se znajdejo, ali znajo poiskati nove možnosti in drugič kakšne instrumente, mehanizme smo vzpostavili v državi, ali delujejo. In vesel sem, da se je tudi v tem primeru pokazalo, da kar delujejo in da so tukaj seveda tudi ljudje, ki se znajdejo, ki znajo najti nove poti, nove dejavnosti, nova delovna mesta."

Dr. Janez Drnovšek se je zahvalil za prijazen sprejem in obljubil, da se bo v Prebold še vrnil, da bi se srečal z domačini.

Ob zaključku srečanja na Občini Prebold je dr. Janez Drnovšek odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev.
• Omenjali ste majhne občine. Menite, da je torej dobro, da se občine morda celo še drobijo?
Zelo težko je postaviti kriterij po številu prebivalca in reči točno pet tisoč prebivalcev mora imeti občina. Včasih ima lahko tudi manj in imamo kar uspešne tudi manjše občine. Torej, zdi se mi, da je prav, kjer ljudje mislijo, kjer so takšne posebne okoliščine, se lahko tako organizirajo, da so tudi manjše občine. Pokazalo se je, da dobro delujejo, da se ljudje pač vzamejo skupaj in da potem bolje rešujejo takšne probleme kot pa v večji občini, kjer se ne identificirajo več tako z njo.
• Čutijo morda tudi razliko v kvaliteti življenja?
Kvaliteta življenja je pravzaprav najvažnejše, kar iščemo in zdi se mi, da je v takšnih občinah včasih celo lažje. V takšnih manjših občinah, manjših krajih je lažje doseči boljšo kvaliteto življenja, kot pa v večjih urbanih središčih. Mislim, da se bo to vedno bolj kazalo. Treba je skrbeti za okolje, za čisto okolje, za lepo okolje in potem tudi pridejo tiste dejavnosti, ki so potrebne. In vidim -res večkrat- v manjših občinah, da to tudi uspešno dosegajo.
• Boste še obiskali še kakšno slovensko občino preden odidete v Darfur?
Seveda bom. Nekaj jih imam v glavi. Jutri grem na Trojane, kjer je srečanje slovenskih kmečkih žena. Potem grem v Postojno, kjer grem tudi na Radio itn. Drugi teden pa bo tudi pestro.
(povzeto po sporočilu za javnost Urada predsednika)

Po končanem obisku na Občini je predsednik dr. Janez Drnovšek odšel na Radio Goldi, kjer se je z njim v oddaji Gost v studiu, pogovarjala Magda Šalamon. Audio posnetek lahko dobite na
http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/vseobjaveweb?OpenView

Na bralnem večeru Knjižnice Prebold je bil gost evropski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin. Z njim sta se v Garni šport hotelu Prebold pogovarjala knjižničarka Nuša Dvoršek in novinar Janez Vedenik. Jelko Kacin se je sestal tudi z županom Vinkom Debelakom in vodstvom lokalne stranke LDS.
Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili gostu, ki velja za izjemnega retorika. Kot minister za informiranje v času Demosove vlade je pripomogel k temu, da je bila vojna dobljena po diplomatski poti, o tem govori tudi knjiga Jelko Kacin – veliki zmagovalec. Nuša Dvoršek je spregovorila o gostu kot književnem ustvarjalcu – avtorju ali soavtorju nekaterih del. Med knjižne avtorje se je Jelko Kacin zapisal leta 1986, ko je izšla knjiga z naslovom Sodobna letala in helikopterji. V tistem času (1988) je prevajal knjige Top gun lovci in druga vojaška letala, njegovo ime kot avtorja dodatnega besedila pa lahko zasledimo tudi v knjigi Martinov Mississippi iz leta 2003.
V pogovoru z Jelkom Kacinom so znova oživeli dogodki iz leta 1991. »V teh 15 letih smo veliko dosegli, od vseh nekdanjih jugoslovanskih republik največ, bomo pa tudi prvi od novih članic predsedovali EU in uvedli evropsko valuto,« je med drugim dejal Kacin in glede svoje vloge v letu 1991 še dodal: »nikomur ne privoščim tega, nikoli več ne želim opravljati takšne funkcije, ker pa sem zdaj predsednik stranke, prvič v življenju ugotavljam: nad mano ni več nikogar, jaz sem zadnji in ko mi zastavijo neko vprašanje, moram imeti odgovor. Če ga nimam jaz, ga ni. In tako je bilo približno tudi takrat, le da je šlo takrat za neko drugo zgodbo.«
V drugem delu večera je bilo marsikaj povedanega tudi o sedanjem političnem trenutku, o vladi in njenih potezah, slovenski diplomaciji o odnosih s Hrvaško, problematiko s sosedi, o delovanju stranke LDS. Ob zaključku je odgovarjal tudi na vprašanja obiskovalcev.

D. Naraglav

Pred nami so prvi pomladni dnevi. Sonce nas je obsijalo in nas izvabilo na plan. Človek si zaželi sprehoda po ulici, parku, sprehajalnih poteh v prijetnem okolju. Otroci si želijo igrati na otroških igriščih. Za lastnike psov je sprehajanje s svojim ljubljencem eno od opravil, ki jih morajo opravljati vsakodnevno. Imeti žival, pomeni odgovornost tako za njo kot tudi do sokrajanov, kamor nujno spada tudi kultura pobiranja pasjih iztrebkov. Lastnik psa je dolžan na poti sprehajanja, na pločnikih, zelenicah, parkih, cvetličnih gredicah, obrežjih in otroških igriščih za ''kakec'' primerno poskrbeti.

Velike splošne nevarnosti pri pronicanju v podtalnico naj ne bi bilo, zagotovo pa iztrebek predstavlja drugačno vrsto nevarnosti, še posebej, če ga otrok na igrišču prime v roko in nese v usta. Večina lastnikov štirinožnih prijateljev ne pobira iztrebkov, zato so ljudje zaradi tega vse bolj netolerantni do živali, saj jih to zelo moti. Krivi so lastniki, ne psi.

Polemik o tem kako rešiti ta problem s katerim se ukvarjaj povsod okrog nas je veliko. Kar lahko sami z malo stroški postorimo je, da si priskrbimo ustrezne vrečke in pripomočke s katerimi poberemo odpadke in jih odvržemo v najbližji smetnjak. S tem bomo pripomogli k lepšem, čistejšem in urejenemu okolju, predvsem pa bomo pripomogli k zdravju ljudi in otrok. Torej, lastniki psov, ne preostane nam nič drugega kot lepo zavihati rokave in veselo po vrečke.

Vse več pa je tudi lastnikov, ki imajo različne pasme psov. Ob odmevnejših incidentih mediji in javnost zahtevajo nove bolj drastične in represivne zakone. Naša država je z zakonom o zaščiti živali postavila temelje za preprečevanje pasjih napadov in nadzor nevarnih psov. Seveda pa zgolj sprejem zakona ni dovolj, potrebno ga je tudi izvajati in upoštevati.

Zavedati se moramo, da za vsakim psom stoji njegov lastnik oz. vodnik. In odgovornost lastnika je, da svojega psa primerno vzgoji, socializira in mu postavi meje dovoljenega obnašanja v naši družbi. Poskrbeti mora, da je pes vedno pod nadzorom in ne moti drugih prebivalcev. Nevarni psi pa morajo na javnih površinah obvezno biti na povodcu in nositi nagobčnik.

FINALNI TURNIR ŠALEŠKO-SAVINJSKE REGIONALNE LIGE ZA PIONIRJE

V soboto, 18. marca, je v Športni dvorani Šoštanj potekal zaključni turnir ŠSRL za mlajše pionirje. V prvem polfinalu sta se pomerili ekipi Elektra Livada in KK Prebold. Zmagali so prvi z rezultatom 61:39. Zmagovalci drugega polfinala so bili dečki KK Nazarje, ki so premagali ekipo KK Keleja iz Celja z rezultatom 44:36. Za tretje mesto sta se tako borili poraženi ekipi polfinala. V zelo izenačeni tekmi so se z malo več športne sreče zmage veselili igralci KK Prebold. Za prvo mesto sta se tako borili ekipi Elektra Livada in KK Nazarje. Več športnega znanja in borbenosti je pokazala ekipa iz Šaleške doline in se na koncu veselila zmage z 52:34.

SMUČARSKI SKOKI V MARIJI REKI

Športno društvo Marija Reka nadaljuje tradicijo izpred 40 in več let s smučarskimi skoki na Uplaznikovem hribu.
12. marca smo organizirali 5. smučarske skoke na Uplaznikovem hribu. Zaradi mokrega snega in namočenega izteka je organizator imel veliko dela s pripravo skakalnice.
Pred okrog 100 gledalci se je v različnih starostnih kategorijah pomirilo 10 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje rezultate:

I. dečki od 14 do 17 let:

1. Cestnik Toni ml. - 17m ; 18m
2. Tratnik Matej - 16m ; 16m
3. Otavnik Alen - 14, 5m ; 15m

II. fantje od 18 do 22 let:

1. Motoh Matjaž - 17, 5m ; 17, 5m
2. Otavnik Nejc - 13, 5m ; 15, 5m
3. Otavnik Saši - 13, 5m ; 13m

III. člani od 37 do 47 let:

1. Tratnik Bernard - 16m ; 16m
2. Fajfar Dani - 15m ; 14m
3. Tratnik Franci - 12m ; 13m

IV. veterani do 63 let:


1. Pančur Tone - 12m ; 13m

Tekmovalci so prejeli kolajne in praktične nagrade sponzorjev. Najdaljši skok tekmovanja je uspel Cestnik Toniju - 18m, Motoh Matjaž je dosegel 17,5m, 16m pa sta dosegla Tratnik Matej in Tratnik Bernard. Za te dosežke so tekmovalci prejeli pokale.



Viki Stergar

TABORNIKI ČETE GOZDOVI ŽVAJGE NA TABORJENJU

Z D R A V O
ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO,
ČINKARASA, ČINKARASA,
ČAU, ČAU, ČAU,
BUMBARASA, BUMBARASA,
BAU, BAU, BAU,
ČINKARASA, BUMBARASA,
ČIS, BUS, BAS,
C M O K,
CMOK, CMOK, CMOK!

Taborniki Čete Gozdovi Žvajge smo se že tretje leto zapovrstjo odpravili na zimovanje v Marija Reko. Letos je bilo to sredi februarja, udeležilo pa se ga je rekordno število.
Rdeča nit zimovanja je bil čarovniški junak Harry Potter.

Zbrali smo se na nogometnem igrišču v Marija Reki, ter odhiteli proti vrhu. Na poti so nas čakale naloge o čarovniškem svetu oziroma, kako dobro poznamo junaka, njegovo druščino in o vseh bitjih, ki se sprehajajo v magičnih knjigah. Po prihodu smo se razdelili po sobah in poizkušali pripraviti ležišča. Bilo je precej zabavno saj so bile rjuhe vse prej kot na vzmetnicah.

Po okusni večerji smo začeli s prvim delom »TABORTRI TURNIRJA«. Ognjeni kelih je spregovoril v katero skupino spadamo.

Belili smo si naše možgančke z branjem prav čudne abecede, peli pesmice, pripovedovali vice...

Piko na i je naredila KAMELA POMPANELA in naša nova članica grča Irena.

Dan smo zaključili z lepimi željami za lahko noč, res pa je, da je bila pot do sladkega spanja precej dolga.
V soboto smo poleg obilnega zajtrka, začeli dan z drugim delom turnirja, to je bila prav posebna orientacija. S posebnimi čevlji smo hodili po živem blatu, z lokom smo poskušali zadeti strašnega zmaja, plezali po pajkovi mreži, se sprehajali po labirintu, na koncu pa naredili metlo, ter se na njej pripeljali do cilja.

Tretji del turnirja smo zaradi vetrovnega vremena prestavila na večer. Po kosilu smo se odpravili na daljši pohod, ki se je na koncu spreobrnil v pravo vojno sneženih kep.
Priprave na čarovniški party večer in miss čarovnic, so bile resnično zabavne.

Brez besed smo ostali ob pogledu na medvedke in čebelice (MČ) v tretjem delu turnirja. Pripravili so pester izbor vseh vrst čarovnij in vragolij.

Za malo bolj odštekan zaključek dneva so poskrbeli GG-ji (gozdovniki in gozdovnice), kjer so predstavili najlepše pojoče MISS – ice med čarovnicami.

Sladkanje… čarovniške žabapalačinke ter puding a la črvi. NJAAAMMM!!

V nedeljo smo skočili iz postelj, pojedli zajtrk, pospravili ležišča. Ta dan so rjuhe, kar same letele na kup. In se odpravili v dolino. Preden objamemo starše »kanček« sončenja.

Zahvaljujemo se oskrbnikoma Ivanki in Stanetu za odlično hrano, polno energije in njuno skrb za naše MALE in tiste TAVELIKE tabornike. Pohvala tudi vodnikom TJAŠI, MARUŠI, JANU, MATEJU, TILNU in seveda JAKU.

Zahvalili bi se tudi sponzorjem:
OBČINA PREBOLD, OŠ PREBOLD, GD PREBOLD, MERCATOR PREBOLD, PEKARNA PETERNEL PREBOLD, IRA PREBOLD, PAPIRNICA LAN ŽALEC, PAPIRNICA TARA ŠEMPETER

Za Vašo pomoč našemu zimovanju se iskreno zahvaljujemo !

VRTEC NA OBISKU V KNJIŽNICI

Skoraj vsak teden obiščejo knjižnico Prebold otroci iz vrtca.
Pridejo na uro pravljic, si ogledajo knjižnico, spoznajo knjižno gradivo, postavitev knjižnega in neknjižnega gradiva, način dela in izposoje. Seveda najmlajši najraje zavijejo v "svoj kotiček" - na oddelek za mlade, kjer jih presenetijo pisane knjige vseh vrst.
Najlepše pa je takrat, ko si vsak izbere knjigo, ki je zanj najlepša...
Prejšnji teden smo s pesmijo tudi v knjižnici pregnali zimo. Pomagali so najmlajši iz vrtca v Preboldu.

Nuša Dvoršek

VELIKONOČNE VOŠČILNICE

V soboto, 18. marca, smo v veroučni učilnici izdelovali velikonočne vizitke. Po tihem sem upala, da bo prišlo vsaj 10-15 šoloobveznih otrok, pa jih je prišlo le 7. Skupaj z g. župnikom nas je bilo 14. V prijetnem vzdušju, in ob glasbi, smo pridno delali in v treh urah izdelali okrog 200 vizitk. Kot je že bilo napovedano, jih bomo na tiho in cvetno nedeljo ponudili v prodajo v cerkvi, ter na tržnici. Čeprav vizitke niso nič posebnega je čisto vsaka unikat in izdelana z ljubeznijo in dobro voljo. Upamo in verjamemo, da jih bomo prodali, kajti naše vizitke in vaš dar, bodo šle za obnovo gospodarskega poslopja, v katerem bodo družabni prostori tudi za mlade.
Še enkrat, in sicer v soboto, 1. aprila se spet dobimo na istem kraju, ob istem času, ustvarjali bomo in se družili. Lepo vabljeni vsi, ki se radi družite in obenem delate kaj koristnega.

Katja Ilišinović

V četrtek, 9. marca 2006 ob 18.00 uri smo se v prostorih župnišča na prvi uradni ustanovni seji zbrali prostovoljci Župnijske Karitas z namenom, da tudi v naši fari ustanovimo to dobrodelno ustanovo, ki deluje znotraj Cerkve. Cerkev na Slovenskem je leta 1990 ustanovila Karitas z namenom prinesti v družbo več upanja, miru in ljubezni, ne le z besedami, temveč tudi s konkretnimi deli, projekti in programi, torej da bi lahko izvajala in uresničevala karitativno in socialno poslanstvo Cerkve. Vera brez del je mrtva. Karitas smo ljudje, ki delamo za dobrobit malega in zapuščenega človeka, za človeka, ki potrebuje prijazno besedo, ko je potrt; ki potrebuje pozornost, ko je osamljen; ki potrebuje kos kruha, ko je lačen.
Izvolili smo vodjo župnijske Karitas (Amalija Cukjati), tajnika (Alojzij Cilenšek) in blagajnika (Katja Ilišinović).
V ponedeljek, 13. marca smo že začeli z urejanjem stare učilnice v gospodarskem poslopju, tako da bo v kratkem času prostor pripravljen. Ko bomo zadostili vsem potrebam delovanja, bomo začeli z zbiranjem in delitvijo dobrin.

Za prevzem dobrin predviden:
1. torek v mesecu od 8- 10 ure;
3. torek v mesecu od 17- 19 ure;

Za izdajo dobrin predviden:
2. torek v mesecu od 8- 10 ure
4. torek v mesecu od 17- 19 ure

Pisatelj Phil Bosmans pravi: »Sleherni človek, ki ga imaš rad, preneha biti navaden človek. Neka čudna privlačnost veje iz njega. Zaradi njega postaneš tudi ti nekako drugačen. Lahko mu celo rečeš: Meni na ljubo ti ni treba biti nezmotljiv, brez napak in popoln, saj te vendar imam rad«.

Damjan Rajc

Na bojnem polju je pustilo življenje veliko število mladeničev in mož iz župnije Sv. Pavel. Od mnogih se ne ve niti kraj niti čas njihove junaške smrti. Mnogo jih je prišlo v Rusko, Srbsko ali Italijansko ujetništvo in so se po dolgem času zopet vrnili domov. O smrti spodaj navedenih borcev pa poročajo zapisi iz župnijske kronike……Več >>

Fotografiji Venčeslava Hribarja, ki je vestno "oral" pot vozilom v ekstremnih voznih razmerah, ki smo jim bili letošnjo zimo deležni.





Foto: Zlato MITRIČ

Še vedno brezplačni stari izvodi:
Casopis1, - 27.7.2005,
Casopis2 - 5.8.2005,
Casopis3 - 15.8.2005,
Casopis4 - 29.8.2005 ,
Casopis5 - 9.9.2005 ,
Casopis6 - 19.9.2005 ,
Casopis7 - 4.10.2005 ,

Casopis8 - 20.10.2005 ,
Casopis9 - 10.11.2005 ,
Casopis10 - 29.11.2005 ,
Casopis11 - 19.12.2005 ,
Casopis12 - 6.1.2006,
Casopis13 - 26.1.2006,