Naroči se na e-glas!

V četrtek 3. novembra se je sestal občinski svet občine Prebold na redni 32. seji.

Letošnji predlog proračuna je pripravljen v okviru izkoriščenih možnosti občine na strani prihodkov, večinoma tako, da so pokrite potrebe stalnih proračunskih porabnikov, predvsem pa je upoštevana tudi v preteklosti sprejeta dinamika izvajanja razvojnih načrtov občine. Planirani prihodki proračuna občine Prebold v letu 2006 tako znašajo 724.027.000,00.
Svetniki so potrdili vloženi predlog proračuna in ga dali v javno razpravo do 22. novembra.

Pri naslednji točki so obravnavali predlog pogodbe o soinvestitorstvu med občino Prebold in ART Posest d.o.o. o izgradnji Doma za starejše občane. Občina naj bi v projekt vložila komunalno opremljeno zemljišče, katerega vrednost bo ocenjena v skladu z uradno cenitvijo. V okviru investicije bo del objekta zgrajen za potrebe občine, ki bo definiran ob pripravi idejne zasnove objekta. Župana so pooblastili za nadaljnja pogajanja in pripravo ustrezne pogodbe.


Idejna zasnova Doma starejših v Preboldu

Obravnavali so tudi predlog zamenjave zemljišč na parc. št. 201 k.o. Prebold, ki je namenjena izgradnji pločnika v Latkovo vas s stavbnim zemljiščem št. 862/2 k.o. Latkova vas. Omenjena problematika v zvezi izgradnje pločnika, uveljavljanje predkupne pravice na parcelah Hmezad kmetijstva Žalec ter dopisa Vedenik Mateja in Nataše je bila obravnavana že na Odboru za prostorsko planiranje in promet z nepremičninami, kjer so bili mnenja, da se umakne predkupna pravica, opravi zamenjava omenjenih zemljišč po uradnih cenitvah, ter da se podpišejo in notarsko overijo služnostne pogodbe za izgradnjo kanalizacije na območju občine Prebold za vsa zemljišča v lasti Vedenik Mateja, Nataše in Randl Jožefe, po kateri poteka trasa kanalizacije. Zaradi perečega problema prometne ureditve na relaciji Latkova vas Dolenja vas so svetniki z večino glasov potrdili omenjene predloge.

Pod točko razno pa niso podali soglasja k imenovanju direktorja ZD Žalec, mag. Franju Velikanje, ker se naj ne bi v preteklem obdobju dovolj angažiral za ureditev stanja na področju zdravstvene oskrbe v občini Prebold.

OBVESTILO UPRAVNE ENOTE

Upravna enota Žalec obvešča vse državljane in državljanke, da si lahko v skladu s Spremembo zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 91/05) na sedežu upravne enote in na krajevnih uradih pridobijo ZEMLJIŠKO KNJIŽNI IZPISEK.
Uradne ure za poslovanje s strankami na sedežu upravne enote:
ob ponedeljkih: od 8. do 12. in od 13. do 15. ure
ob sredah: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure
ob petkih: od 8. do 13. ure
Na sedežih Krajevnih odborov
PREBOLD: OB PONEDELJKIH OD 8. DO 12. IN OD 13. DO 15. URE
Vransko: ob torkih od 8. do 12. in od 13. do 15. ure
Polzela: ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 17. ure
Braslovče: ob petkih od 8. do 13. ur

RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA

Projekt razvojni program podeželja Spodnje Savinjske doline, ki smo ga začeli pred približno enim letom in v katerem je vključenih vseh šest občin Spodnje Savinjske doline je bil v prvi fazi pripeljan do konca. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v mesecu juniju izdalo pozitivno mnenje k pripravljenemu programu.

RPP predstavlja zadosten okvir za konkretne nadaljnje aktivnosti posameznih investitorjev, ki bodo izkazali ustrezen interes.

Tečejo že nadaljnje aktivnosti za dopolnitve obstoječega RPP in oblikovanje lokalnih akcijskih skupin - LAS za programsko obdobje 2007 – 2013, zaradi prilagoditve Predlogu uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). LAS bo prevzela upravljanje programa, njegovo dopolnjevanje, trženje in promocijo. V ta namen je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razpisalo javni razpis, na katerem smo uspeli in pridobili sredstva v višini 2.970.000,00 sit.

ENERGIJA JE….

Energija je delo, gibanje, toplota. Ni nam dana v neomejenih količinah. Brez nje bi vse obstalo…njena proizvodnja škodljivo vpliva na okolje. Kaj sedaj vse to pomeni?
V današnjem sodobnem svetu večina prebivalcev porabi vse preveč energije na področju ogrevanja, osvetljevanja, uporabe električnih aparatov ipd., vse to pa negativno vpliva najprej na družinski proračun, nadalje na gospodarstvo in pa seveda na naše okolje. Poraba energije narašča na vseh področjih, predvsem pa v gospodinjstvih, kjer veliko kilovatnih ur energije uide skozi slabo izoliran obod stavb, skozi netesna okna in vrata, skozi dimnik, z vročo vodo odteče v odtoke…
Toda kako privarčevati, da bomo še vedno na toplem, da bomo imeli dovolj tople vode, da bomo kljub številnim električnim aparatom plačali »normalni« račun za električno energijo. Morda se nam na prvi pogled zdi to pravzaprav nemogoče, pa vendarle se da. Mogoče lahko na začetku začnemo z majhnimi koraki, z drugačnim načinom življenja in z drugačnim razmišljanjem kot do sedaj.

Glede na to, da smo pravkar stopili v kurilno sezono, da nam vreme, to jesen še kar nekako streže in so vsled temu naše cisterne za kurilno olje najbrž še skoraj povsem polne, bi želela navesti nekaj povsem enostavnih in cenenih ukrepov za zmanjšanje toplotnih izgub bivalnih prostorov, katere lahko izvedemo sami, skorajda brez pomoči strokovnjakov in sicer:
- radiatorje ne zastiramo z zavesami,
- nad radiatorji ne vgrajujemo polic, s katerimi preprečujemo dviganje toplega zraka
- preverimo, če ventili na radiatorju brezhibno delujejo, ter jih v kolikor le ti še niso vgrajeni zamenjamo s termostatskimi ventili,
- preverimo tesnenje oken in vrat in na netesna mesta nalepimo gumijast tesnilni trak
- v mrzlih zimskih nočeh okna ponoči zastiramo s polkni oziroma roletami, saj so v tem času izgube toplote največje,
- prostore zračimo v najtoplejšem delu dneva in sicer je priporočljivo kratko intenzivno zračenje z na stežaj odprtimi okni,
- na kotlu naredimo ustrezni servis z meritvami in nastavitvijo gorilca.

Ko bomo vse to in še kaj naredili, lahko začnemo razmišljati, kako se spomladi generalno lotiti obnove stanovanjske hiše ali stanovanja, da bomo zmanjšali toplotne izgube na njenem ovoju: kako izolirati fasado, zamenjati okna z energetsko učinkovitimi okni, izolirati podstrešje, zamenjati kotel, se morda odločiti za vgradnjo sončnih kolektorjev za pripravo tople vode, ali toplotne črpalke. Mislim, da se vam bo v dolgih zimskih večerih porodila marsikatera ideja ali vprašanje glede »energetske preureditve« vašega doma. Za odgovore na takšna in drugačna vprašanja deluje v Sloveniji Energestsko svetovalna mreža za občane ENSVET. V okviru te mreže strokovnjaki v energetsko svetovalnih pisarnah brezplačno svetujejo in pomagajo pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za učinkovito rabo energije in prav gotovo bodo našli odgovor tudi na vaše vprašanje oziroma rešili vaš problem.
Se vidimo! Pa lepo in »toplo« zimo vam želim.

Metka Šribar

NESREČA ALI VANDALIZEM

Dne 30.10.2005 smo bili obveščeni o najdenem avtomobilu na ribniku v Prebold.
Skupaj s pomočjo potapljača iz Potapljaške enote Velenje smo ga izvlekli. Policisti so predvidevali, da se v njem nahaja oseba. Potapljač je najprej pregledal notranjost vozila in na srečo ugotovil, da je vozilo prazno.
PGD Prebold

OBNOVA ZVONIKA

Na mestu , kjer stoji sedaj župnijska cerkev v Mariji Reki je bila najprej kapelica iz konca 14. ali začetka 15. stoletja, katero naj bi po ustnem izročilu dal postaviti eden izmed plemičev celjskih grofov, v zahvalo Mariji, ki mu je pokazala pot iz gozda. Kapelica je bila leta 1693 razširjena, zvonik pa je dobila pred letom 1729. cerkev so krajani redno vzdrževali in obnavljali. Nazadnje je bil zvonik leta 1984 prekrit z aluminijasto pločevino in prepleskan. Čas je naredil svoje, aluminijasto pločevino je zamenjal baker in opravila so se nujna zidarska dela na stolpu zvonika. Stolp je na novo prepleskan. Za tako mali kraj kot je Marija reka, ki šteje 270 prebivalcev, je bil to velik finančni zalogaj. Predračun za obnovo zvonika je bil 3.400.000,00 sit. Zraven je potrebno prišteti še ogromno prostovoljnega dela. Brez tega bi vse skupaj stalo okoli 4.500.000,00 sit. Sredstvo so poleg krajanov in donatorjev prispevali tudi občina Prebold 1.000.000,00 sit in škofija Maribor 550.000,00 sit. Zvonik je v nedeljo 23. oktobra blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Anton Stres.

KOMEMORACIJI OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE V OBČINI PREBOLD

V soboto, 29. oktobra 2005, ob 16. uri je bila pri osrednjem spomeniku žrtvam vojne
v Preboldu komemoracija ob dnevu spomina na mrtve. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji in pevski zbor DPD Svobode ter Pihalni orkester Prebold. V slavnostnem nagovoru je prisotne nagovoril Valter Zupanc.
Vence so položili predstavniki občine Prebold in Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Prebold.

V nedeljo, 30. oktobra 2005, ob 15. uri je daroval sveto mašo v Mariji Reki župnik Damjan Ratajc za vse padle in pobite žrtve po vojni. Ob 16. uri pa je sledila slovesnost in položitev venca pri znamenju žrtvam povojnega nasilja ob regionalni cesti v Mariji Reki.

POŽAR V MERCATORJU

Šlo je za operativno taktično vajo v mesecu požarne varnosti s predpostavko, da je dne 22.11.2005 prišlo do požara zaradi napake na električni instalaciji v skladišču blagovnice Mercator v Preboldu. Ogenj in dim so opazili zaposleni in takoj obvestili RECO na številko 112. Preko pozivnika je bilo najprej aktivirano PGD Prebold – Dolenja vas – Marija Raka. Zaradi razširitve požara je vodja intervencije preko RECO aktiviral še ostala društva, katera so uspešno omejila in pogasila požar. Izvedli so tudi notranji napad skozi glavni vhod in iz objekta rešili pogrešano osebo. V vaji je sodelovalo 72 gasilcev GZ Prebold z vso razpoložljivo opremo.

INVESTICIJE V OKTOBRU

SANACIJE PO NEURJU
Sanirane ceste po neurju v Matkah in Mariji Reki.
Odsek Resnica – Boker, vrednost 15 mio sit

Odsek - Pražnikar – Ramšak, vrednost 13 mio

ČRNI TOČKI

Svet za preventivo je določil kot črni točki prehod pri pošti v Preboldu in ovinek pri spomeniku padlim. Obe črni točki sta odpravljeni z izgradnjo prehoda za pešce in izgraditvijo pločnika ob spomeniku.

POT NA POKOPALIŠČE

Pešpot na pokopališče je nastala kot bližnjica preko travnika in je sedaj urejena. Vrednost gradbenih del je znašala 5 mio sit.

ZAKLJUČNA TEKMA ZA POKAL DRUŠTVA LJUBITELJEV RIBOLOVA

Poročilo tekme društva ljubiteljev ribolova, ki je bila 22. oktobra 2005 na malem ribniku v Preserjah. Tekme se je udeležilo 26 tekmovalcev Društva ljubiteljev ribolova. Tekme je potekala od 8.00 do 11.00. Ujeto je bilo 20 kilogramov rib. Rezultati so:
1. mesto Gorjup Karol
2. mesto Veselič Marjan
3. mesto Podgorski Antonija
Zaključek tekme in podelitev priznanj je bil na ribniku v Preboldu.
Poročilo je podal predsednik Društva ljubiteljev ribolova Prebold, gospod Radeljjić Milan.

TRADICIONALNO SREČANJE GASILK GASILSKIH ZVEZ ŽALEC IN PREBOLD

Ob mesecu požarne varnosti je komisija za članice pri Gasilski zvezi Žalec organizirala tradicionalno srečanje gasilk GZ Žalec in Prebold. Prireditev sodi v sklop programa aktivnosti gasilske zveze v mesecu oktobru. Srečanje je bilo v soboto, 22. oktobra 2005 ob 19.00 uri v Domu krajanov na Gomilskem.
Prireditve se je udeležilo 170 gasilk PGD in PIGD v GZ Žalec, ki zajema občine Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec in gasilk iz GZ Prebold iz občine Prebold.

KVIZ MLADINE GZ PREBOLD

V soboto, 29. oktobra, je potekal v Preboldu 4. kviz gasilske mladine Gasilske zveze Prebold. Tekmovalo je štirinajst ekip (v dveh kategorijah) iz šestih gasilskih društev. Mladi so dokazali svoje znanje s področja gasilstva, pomerili pa so se tudi v vezanju gasilskih vozlov in poznavanju orodja.
Rezultati:
Mlajši pionirji: 1. Sv. Lovrenc
2. Groblja 2
3. Groblja 3
Starejši pionirji: 1. Groblja
2. Sv. Lovrenc
3. Kaplja vas
Prve tri ekipe se bodo udeležile regijskega gasilskega kviza Savinjsko-šaleške regije, ki bo v soboto, 5. novembra v Gornjem Gradu.

Katarina Grenko

KOSTANJEV PIKNIK MLADIH GASILCEV PGD SV. LOVRENC

Mladinska komisija PGD Sv. Lovrenc, se trudi, da ni mladim gasilcem nikoli dolgčas. Letos so imeli na voljo veliko aktivnosti, ki sta jih organizirali Mladinska komisija Gasilske zveze Prebold (počitnikovanje, orientacija, kviz) in Mladinska komisija Savinjsko-šaleške regije (pokalno tekmovanje).
Vendar pa se zavedamo, da je zelo pomembno tudi druženje mladih gasilcev v matičnem društvu. Tako smo v sredo, 26. oktobra, pripravili kviz s kostanjevim piknikom. Najprej so mladi pokazali svoje gasilsko in splošno znanje, nato pa smo se skupaj poveselili ob peki kostanja.

Katarina Grenko

ZAKLJUČNA PRIREDITEV NAŠ KRAJ LEP IN UREJEN

Jesen se preveša v zimo, hkrati z lepimi dnevi pa se je končala akcija Naš kraj lep in urejen, s katero želi Občina Prebold spodbuditi občane k lepši ureditvi svojih domov in okolja v katerem živijo.
Akcija se je začela v mesecu maju z organizirano cvetlično tržnico, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja, katere je občina poslala v vsa gospodinjstva. Od 1500 razdeljenih bonov jih je bilo letos unovčeno 664.
Ocenjevanje je potekalo dvakrat in sicer v mesecu juliju in oktobru. V okviru akcije se je po posameznih vaseh poiskalo najlepše urejeno hišo z vrtom, kmetijo, zaselek, gasilski dom, podjetje, gostinski lokal, kamp in trgovino. Splošen vtis je bil zelo dober, saj se ljudje na vsakem koraku trudijo za urejeno in čisto okolje, so pa opazne tudi črne točke v posameznih krajih, ki bi jih bilo potrebno sanirati.
Akcija se je zaključila z zaključno prireditvijo v petek, 4. novembra na kateri so se podelila priznanja. V programu so sodelovali člani kulturne sekcije PGD Sv. Lovrenc, ženski pevski zbor iz Gotovelj, harmonikar Andrej Strgar in skupina učencev iz OŠ Prebold.

V SPOMIN!

V začetku novembra se je za vedno poslovil ALOJZ ČEDE-IZTOK, nosilec partizanske spomenice 1941 in drugih visokih odlikovanj, kot zadnji od številnih preboldskih upornikov, ki so leta 1941 presenetili nemškega okupatorja pod vodstvom kaplarja, ki je želel » napraviti to deželo zopet nemško«.
Lojze, kot smo ga poznali domačini, se je rodil leta 1921 v številni družini na mali kmetiji v Kaplji vasi pri Preboldu. Pri krojaškem mojstru se je izučil tega poklica in navzel svobodomiselnosti, ter zato bil že pred drugo svetovno vojno član raznih društev in prijateljeval z vrstniki podobnih idej.

Sredi leta 1941 je poslan na delo v Nemčijo, odkoder že jeseni pobegne domov, sodeluje v OF in zaradi izdaje mu grozi aretacija. Sredi marca 1942 odide v partizane ter postane borec v aprila 1942 ustanovljenem I. Štajerskem bataljonu. Sodeluje v boju Savinjskega bataljona, novembra 1942 na Dobrovljah, ter se kasneje vključi v zaščitno četo IV. operativne cone, kateri poveljuje komandant Stane. Po srečnem naključju z njim odide iz taborišča Pohorskega bataljona nekaj dni pred njegovim uničenjem. Poleti 1943 vodi samostojni minerski vod v Posavju in je navzoč ob ustanovitvi Šlandrove brigade, 6. avgusta 1943, v kateri postane komandant 3. bataljona. Ob spopadu s sovražnikom je ranjen, in po izdaji maja 1944, ujet v partizanski bolnišnici. Nekaj ranjencev postrelijo kar tam, njega pa pošljejo v Begunje na zaslišanje in mučenje, grozi mu smrt, a je odpeljan v koncentracijsko taborišče Mauthausen, od tam pa zopet po srečnem naključju v podružnico Ljubelj, kjer gradijo cestni predor. Tu doživi vse strahote taborišča, lakoto, pretepanje in zaničevanje. Brez pomoči brata Ivana in svakinje Ančke verjetno ne bi preživel. S skupino petih Francozov, pobegne oktobra 1944 in se preko Koroške ponovno pridruži partizanom v Zgornji Savinjski dolini. Poslan je na Dolenjsko od tam pa v Beograd, kjer dočaka konec vojne leta 1945.
Zaradi izdaje sta bili v Celju ustreljeni njegova 62-letna mati in 25-letna sestra, komaj 22-letna sestra pa je umrla v taborišču, oče je bil prav tako poslan v taborišče.
Po vojni je odpuščen iz vojske, zaposli se in živi v Laškem, kasneje pa z družino v skromni hiški v Trbovljah, vse do svoje smrti.

Po vojni in kasneje ni rad govoril o sebi in strahotah, ki jih je doživel, zagotovo pa ga je smrt najožjih prizadela, toda to ni pokazal. Šele sedaj je bil pripravljen na razgovor o preteklosti in neverjetno natančno se je spominjal dogodkov, prijateljev in drugega iz svojega življenja. Ob enem od takih pogovorov sem mu omenil, da to, kar je on preživel, zmorejo samo odločni in hrabri ljudje, on pa mi je odgovoril: »Mogoče je tako razumeti, toda če nimaš sreče vse drugo odpove«. Še pred letom dni sem ga obiskal, in v razgovoru, ko se je pred vsem zanimal za dogajanje v rojstnem kraju, je nenadoma dejal: »Veš utrujen sem, nimam več prave volje, ni mojih prijateljev in znancev, ohranja me še samo moja družina!«.
Slutnja, da se bliža konec, ga je verjetno bolj slabila, kot vse druge tegobe.
Ohranimo ga v spominu, kot moža, ki je v najbolj težkih trenutkih stal pokončno, in mu bodimo zato hvaležni!

Vladimir Skok

Še vedno brezplačni stari izvodi:
Casopis1, - 27.7.2005,
Casopis2 - 5.8.2005,
Casopis3 - 15.8.2005,
Casopis4 - 29.8.2005 ,
Casopis5 - 9.9.2005 ,
Casopis6 - 19.9.2005 ,
Casopis7 - 4.10.2005 ,
Casopis8 - 20.10.2005 ,