30 let planinskega društva Prebold
NAŠIH 30 LET
Mladi in planinstvo
Gospodarska dejavnost
Markacijska skupina
Delo sekcij v društvu
Naši izleti v neznano pred 30. leti
Gora in človek
Markacijski odsek v PD Prebold
Mednarodno leto gora
Poročilo o delu MO
Še eno PD
Tonč - Tone Ajdič

Stariin novi znak

30 let planinskega društva Prebold

Trenutki želje po svobodi, da bi ubežali vsakodnevnim obveznostim v službi in doma, nas vabijo , da se vračamo v naravna okolja, k naravi, ko se lahko brezskrbno odklopimo od vsega, kar se okoli nas dogaja, ko se lahko posvetimo le sebi in tistim, s katerimi smo najraje. V takšnih trenutkih nas vleče ven, v objem prostranih gozdov, zelenih trat in visokih gora, kjer edino še lahko sprostimo svoje telo in duha. In prav na gori je še tisto, kar vse bolj privablja kulturnega, naprednega človeka, ki mu prvobitnost pomeni krepitev in ohranjanje zdravega duha in telesa. Naj smo sami ali pa v družbi, vedno znova nas vleče nazaj v ta planinski raj. V planine k novim in vsakokrat edinstvenim avanturam. In cilj smo dosegli, če nas znoj in napor, ter misli, ki svobodno poletijo , prepričajo, da je to vendarle pravi, izvirni užitek, ki ga doživiš tako prvinsko le še na gori.
Naše planinsko društvo je takšna čudovita družba, ki nas uči in vedno znova odpelje in zapelje v čudoviti svet narave, čudoviti svet naših domačih gora po obrobjih Savijske doline ter drugih slovenskih planin, do tistih daljnih tujih vršacev.
Planinska organizacija v Preboldu nas že več desetletij vzgaja in vodi v te za človeka vedno bolj cenjene, pa tudi vedno bolj iskane vrednote in oblikuje napredno, kulturno podobo občana, planinca, ljubitelja gora, popolno osebnost .
V domačem kraju organizirano društvo , planinsko društvo Prebold letos šteje točno trideset let. To je trideset let trdega, a uspešnega dela generacij, s katerimi smo spoznavali lepote planinskega raja , ki so nas zavezale k nadaljevanju začetega , predvsem pa k prenosu tega plemenitega, planinskega tovarištva na mlade.

Vinko Debelak
Prebold, 10.februar 2002

NAŠIH 30 LET

Kdo bi si mislil, da bom kot ustanovni član in prvi predsednik Planinskega društva Prebold čez 30 let sestavljal brošuro, ki bo prikazala naše skupno delo na športnem - planinskem področju našega kraja - Krajevne skupnosti in danes Občine Prebold.

Danes, ko zbiram prispevke planinskih prijateljev, novinarjev, športnikov se mi iz dneva v dan porajajo spomini desetletja nazaj. Na vse poti spominov se mi vračajo ljudje od najmlajših do starejših, s katerimi sem ustvarjal - sodeloval v različnih obdobjih z različnimi pogoji dela.

Nedvomno je idejni nosilec ustanovitve PD v Preboldu dobro delo v ŠŠD, ki je ob velikem številu športne ponudbe mlajšim, dodalo še planinstvo, ki se je v Preboldu "prijelo". V Preboldu so tako delala športna društva: Partizan, Jamarji, strelci, taborniki, planinci, šahisti, smučarji, ŠŠD. Vse športne organizacije so imele svoje objekte, ki so bili v glavnem postavljeni s prostovoljnim delom.

Partizan je imel zelo razvite sekcije: plavalcev, košarkarjev, rokometašev, atletov, tenisa, nogometa.
S tem je Prebold postal eno najmočnejših športno rekreacijskih centrov v državi.

Zakaj pišem o teh aktivnostih v Preboldu? Zato ker je prav vsestranskost, množičnost, športna zavest in način družabnega življenja pritegnilo večje množice v akcije, ki so bile zelo pogosto na programu.

Planinsko društvo Prebold je bilo uradno ustanovljeno 10. marca 1972. Občni zbor je bil v prostorih kino dvorane v Preboldu. Prisotnih je bilo 443 novih članov. Občni zbor je pozdravil predstavnik PZS prof. Tine Orel.

Iniciativni odbor za ustanovitev PD Prebold je vodil Adi Vidmajer (športni pedagog v OŠ Prebold). Ostali člani so bili: Tomo Potočnik (Turistično društvo Prebold), Vrhovec Stojan (ravnatelj OŠ Prebold), Franci Bukovec (predstavnik krajevne samouprave), Marija Kapus (učiteljica v OŠ Prebold).

Prvi upravni odbor PD Prebold so sestavljali : Adi Vidmajer, predsednik,Vili Vibihal, Evgen Vedenik , Kristina Kočevar, Janez Ancelj, Marija Kapus, Ivo Dežnikar, Zvone Kupec, Srečko Kvas, Janko Zorenč, Danilo Podgornik, Nada Lukman Flis, Jože Galič, Stojan Vrhovec, Hori Kočevar, Marija Dežnikar, Jože Gogola, Ernest Šeler in dr. Vojteh Jelačin.

Predsedniki društva so bili:
1972 - 1982 Adi Vidmajer
1982 - 1986 Ivo Dežnikar
1986 - 1988 Tone Ajdič
1988 - 1992 Adi Vidmajer
1992 - 1999 Milan Sušak
1999 - Karli Satler

V 30. letih so bili člani UO PD Prebold:
Miran Orožim, + Zdravko Zelič, Marija in Franci Kapus, Vili in Ida Vidali, Ivo in Marija Dežnikar, Franci Grenko, Robi Govc, Albert Železnik, Marko Železnik Milan Sušak, Roman Kostanjšek, Zlatko Kostanjšek, Edi Sorčan, Peter Sorčan, Marjan Dobriha, Milan Klajnšček, + Zvonko Kupec, + Jože Ribič, + Zdenka Strnad, Nada Lukman Flis, +Jožica Privšek, + Mirko Maček, +Tone Ajdič, Ivan Petrovec, Karli Satler, Drago Lobnikar, Jelka Skok, Marjan Burkeljc, Mara Stanko, Poldi Breznikar, Jože Zupan, Matevž Zmrzlak, Breda in Dušan Fric, Tonča Fideršek, Kondi Huš, Vlado Ocvirk, Andreja Škoberne, Jože Burkeljc, +Karli Slemenšek, Adi Vidmajer, Vlado Krajnc ml., Nani Artelj, Frida Mirtl, Kondi Kos, Mirko Podbregar, Stanko Pišek, Dušan Vedenik , Mojca Jezernik, Marko Natek, Rudi Florjanc, Franci Medved, Slavko Artelj, Brane Blokar. Vsi ti člani so ogromno prispevali pri razvoju društva skozi 30 let. S svojo zagnanostjo, ustvarjalnostjo in prostovoljnostjo so pri uresničevanju letnih programov društva delali kot: predsedniki društva, markacisti, blagajniki, tajniki, vodniki, propagandisti, gospodarji, oskrbniki, vodje odsekov, vodje sekcij, vodje planinskih taborov, planinskih šol...

Članstvo se je v društvu odvijalo od 200 do 1100 članov, kar pomeni za Prebold zelo veliko število. Izletništvo - pohodništvo je bilo izredno razvito, saj je bilo letno tudi do 50 izletov. Največ pohodov -izletov je bilo enodnevnih na Mrzlico, Šmohor, Golavo, Hom, Marija Reko, Okrešelj, Boč, Dobrovlje, Menino, Zasavsko hribovje, Pohorje.

Presenetljivo veliko pohodov je bilo izvedenih v visokogorje - alpski svet (62 skupin na Triglav v 30 letih). Najbolj priljubljeni in zaželjeni vrhovi so bili: Triglav, Jalovec, Raduha, Razor - Kriški podi, Stol - zimski pohodi, Porezen -zimski pohodi, Snežnik - zimskik pohodi, Ojstrica - Korošica, Češka koča - Savinjsko sedlo -Okrešelj, Osankarica - Rogla, Travnik, Skuta, Kamniško sedlo, Komna - šola, Sedmera jezera, Krn - jezero (Julijci, Kamniško-Savinjske alpe, Karavanke).

Kot vodniki so skozi 30 let vodili skupine po planinskih poteh: Milan Sušak, Tone Ajdič, Ivo Dežnikar, Vili in Ida Vidali, Marija in Franci Kapus, Zvone Kupec, Roman Kostanjšek, Zlatko Kostanjšek, Peter Sorčan, Miran Orožim, Marko Železnik, Karli Slemenšek, Milan Klanjšček, Jože Burkeljc, Jože Ribič - upokojenci, Adi Vidmajer, Karli Satler, Mojca Jezernik, Zdenka Strnad, Brane Blokar, Nada Lukman Flis, Marija Dežnikar.

Omembe vredno je tudi pohodništvo v tuja gorstva, saj se je več članov našega društva povzpelo tudi na Mont Blank, Monte Roso, Braithorn ter še na več vrhov v Centralnih alpah, Dolomitih (Avstriji, Italiji, Franciji, Švici).



Mladi in planinstvo

Osnovna šola v Preboldu (ŠŠD) je bila pobudnik za ustanovitev PD v Preboldu. Vsi pohodi - končni šolski izleti 8. razredov so bili v glavnem Bohinj - Komna - Sedmera jezera - Komna. V 30 letih je bilo organiziranih 14 planinskih pionirskih šol, planinski tabori v Logarski dolini, Trenti, Tamarju, Jezerkskem. Izobraževalni tabori v Bavšici, Vršiču, Boču itd. Vse to je bil tudi povod za vključevanje mladih v PD.

Zelo priljubljena so bila orientacijska tekmovanja, katerih smo se udeleževali v občinski ligi ter na različnih republiških tekmovanjih za vse starostne kategorije. Prav tako so bila nepozabna smučarska tekmovanja, še zlasti z Raduhe.

Gospodarska dejavnost

je potekala v glavnem preko obnovitve stare šole v Marija Reki od leta 1973 do leta 1980, ko je bila otvoritev popolnoma obnovljenega planinskega doma pod Reško planino. Člani društva so opravili preko 8000 ur dela na tem objektu. Člani društva pa niso delali samo doma, ampak tudi na Loki pod Raduho (leta 1978, 600 ur), Koče pri jezeru pod Krnom (1980) itd. Velika adaptacija v Marija Reki je bila izvedena v letu 2001 (sobe, kuhinja, sanitariji, vodovod). Oskrbniki doma pod Reško planino so bili skrbni tako, da je bil dom vedno lepo urejen - vzdrževan, da pa se je to redno vzdrževalo so poskrbeli gospodarji v društvu.

Markacijska skupina

Skrbno se markirajo planinske poti iz Prebolda proti Golavi - Mrzlici, Marija Reki, Vrhem, Žvajgi, Savinjska pot. Do leta 1983 je obstojala tudi Trimčkova planinska pot na našem območju.

Delo sekcij v društvu

Največ članstva je bilo v sekciji OŠ Prebold. V letih od 1973 do 1984 so bili vsi učenci OŠ pionirska sekcija društva.

Tekstilna tovarna Prebold je imela od 5 - 10 % članstva v društvu. MIK Prebold je imel od 3 - 5 % članstva, Avtoprevoz Šempeter od 3 - 5 % članstva, LD - lovci od 4 - 6 % članstva, Marija Reka od 4 - 6 % članstva, upokojenci od 5 - 8 % članstva in ena najbolj aktivnih sekcij v društvu (1985 -1992). Sekcija v Šempetru je štela 150 članov.

Društvo je zelo dobro sodelovalo z društvi v občini, MD PD v regiji PZS, PD DELO Ljubljana, PD Grafičar-jem iz Zagreba, PD Drago Bregar Ljubljana.

Družabna srečanja med društvi so bila v Marija Reki, na Komni, Tamarju in Sljemenu. Najbolj priljubljeni so bili izleti v neznano, orientacijska tekmovanja predvsem za mlade, dan slovenskih planincev, predavanja o gorah, dnevi žena, novoletna praznovanja v domu pod Reško planino.
Poseben čar in veliko prisotnost so želi izleti v neznano.

Prepričan sem, da je planinstvo dejavnost, ki lahko sprosti, rekreacijsko zadovolji vsakega posameznika, ne glede na starost, to pa je tisto, kar spodbuja PD k večji pripravljenosti sprejeti in popeljati čim več planincev v naše lepe gore.

Ob Mednarodnem letu gora si je PD Prebold zadalo veliko nalog, ki bodo posvečene tudi 30. letnici PD.

Adi Vidmajer
Prebold, dne 10.03.2002

NAŠI IZLETI V NEZNANO PRED 20. LETI

Posebna mikavnost za člane PD Prebold so vsakoletni zaključni izleti - izleti v neznano. Posebnost teh izletov je, da niso čisto planinski, so kondicijsko nezahtevni in izredno zabavni. Poudarek je na spoznavanju naših kulturnih, zgodovinskih in revolucionarnih spomenikov in seveda predvsem na družabnosti.

Prvi večji zaključni izlet je bil organiziran jeseni 1974. leta na Gorjance. Ta izlet je bil dvodnevni in še ne v neznano. Preko travne gore do Baze 20, ogledali smo si Jurčičevo rojstno hišo v Muljavi ter Polževo, prespali pa na Gospodični. Kljub skisanemu vremenu je izlet izredno uspel in smo sklenili, da bomo nadaljevali s prirejanjem zaključnih izletov.

Naslednjo jesen, leta 1975, smo se odpravili na prvi izlet v neznano. Organizatorja sta bila predsednik in podpredsednik društva (Vidmajer, Kapus), ki sta tudi edina vedela, kam gremo. Na avtobusu smo zabavno ugibali kam. Tistega, ki je uganil, je čakala lepa nagrada, ostale pa tolažilni zadetki na srečolovu brez "praznih" števil. Končni cilj je bil Lubnik nad Škofjo Loko, med potjo pa smo si ogledali še Cerkno ter slovito partizansko bolnišnico Franjo. V koči na Lubniku smo navezali prijateljske stike s člani PD Škofja Loka in ob glasbi preživeli prijeten družabni večer. Ob povratku smo obiskali še Mengeško kočo.

Tako smo leta 1975 dokončno uvedli izlet v neznano. Ob vsakoletni sestavi programov smo zadolžili nekaj članov upravnega odbora za organizacijo izleta, po pravilu rotacije.

Leto 1976 - Koča na Naravskih ledinah, nad Ravnami na Koroškem. Enodnevni izlet z ogledom rudarskega muzeja na Ravnah, rojstne hiše Prežihovega Voranca ter izredno uspel družabni večer s spremljavo Prijateljev pod Reško planino (lastni ansambel).

Leto 1979 - Dom Rudar Vojsko nad Idrijo. Dvodnevni izlet z ogledom monumentalnega spomenika NOB v Dražgošah, muzeja in drugih znamenitosti v Idriji, naravnega parka Divje jezero ter Tavčarjevega hrama s pisateljevo grobnico na Visokem pri Poljanah. Na Vojskem smo se spustili do dobro skrite partizanske tiskarne Slovenija. V koči smo se veselo zabavali ob kasetah, ker so nas naši Prijatelji pod Reško planino že zapustili. Na povratku smo se še okrepčali v Vojkovi koči pri Mednem.

Leto 1978 - Lisca nad Sevnico. Enodnevni izlet. Med potjo smo si ogledali Kumrovec z novimi spominskimi objekti in zanimivi grad Trakovščan.

Leto 1979 - Marija Reka, naš dom pod Reško planino. Leto priprav na veliko obnovo doma, leto zbiranja sredstev. Varčnost nas je zato popeljala peš v naš lastni dom. Nato smo dom zaprli do svečane otvoritve 6. septembra 1980.

Leto 1980 - Gore, PD Dol pri Hrastniku. Po svečani in burni otvoritvi prenovljenega lastnega doma, smo se pozno jeseni, 15. novembra, le odpravili na tradicionalni izlet. Obiskali smo spomenik žrtvam fašizma v Žužemberku in čudoviti muzej s Formo vivi v Kostanjevici na Krki. Pokušnja izbranih vin je bila ravno pravi uvod za zabavo na koči. Enodnevni izlet.

Leto 1981 - Koča na Sviščakih pod Velikim Snežnikom - zares je snežilo. Enodnevni izlet z ogledom čudovitega Rakovega Škocjana ter dobro ohranjenega muzeja na gradu Snežnik. Zaključni večer je bil tako zabaven, da sta nam oskrbnika v zahvalo poslala razglednico s prijaznimi željami.
Naša dežela je zelo lepa. Še veliko je zanimivih kotičkov, ki jih vsi ne poznamo, ali jih želimo obiskati večkrat. Ne bo kmalu zmanjkalo ciljev za naše zaključne izlete.

Nada Lukman Flis

GORA IN ČLOVEK

Veliko že je napisanega o gorah, o planinstvu in o ljudeh, ki zahajajo v stene in na vrheh doživljajo vrhunec sreče. Nastaja planinska literatura, katere vsebinski obseg je neverjetno širok in pisan. Njeno sporočilo govori o gori kot o geografskem pojmu in o gori, kot jo doživljamo različni ljudje.
Kdo si gora?
Ali je moč v tebi najti vse, kar bi radi našli za svoj razvoj, napredek in potrditev?
Da, saj nas gora uči, da se obvladujemo in da posežemo po skrajnih rezervah duha in mišičja, da premagujemo strah.
Gora nam omogoča uspeh, ki je zelo pomemben za našo samopotrditev in veljavo. Gora ne dopušča polovičarstva: na vrh prideš ali ne prideš.
V gorah uideš vsakdanjemu pritisku družbe, uideš pretiranemu uživanju in vsem mogočim sporočilom, ki te odnašajo v navdušenje ali v klavrno počutje. Uideš tudi gneči, če le ne tiščiš vanjo po vsej sili.
Gora nas uči obvladovati lastni egoizem, ko očarljivi gorski svet odkrivamo drugim ljudem. Uči nas solidarnosti: tistih lepih odnosov, ki si jih vsi želimo. Uči nas tovarištva v dobrem in slabem; tudi žrtvovanja, če je treba. Gora nas nagiba k razmišljanju, k zbranosti; v gorskih samotah se zavemo prvobitnega soglasja med človekom in naravo. Gora nas tudi zapelje v dogodivščine, v katerih moramo poseči po vseh ukrepih, s katerimi lahko iz tvegane situacije pridemo domov živi in zdravi.
Avantura, ki je tako potrebna človeku sedanjega časa, je konec koncev tudi v preizkušanju samega sebe, v spoznanju, kaj človek zmore v stiski; v odgovoru na vprašanje:"Sem ali nisem?"
Kamorkoli gremo, z nami gredo tudi naše sanje.
Napreženi smo z vsemi močmi in obremenjeni s slabostmi. Čudno bi bilo, če bi se pri tem ne odkrilo, izrazilo ali uveljavilo marsikaj, kar je v človeku povprečnega, senenega, slabega: osebna ali nacionalna prevzetnost; tekma, v kateri posežemo po nevrednih sredstvih; strupena ljubosumnost, mrzla brezčutnost. Skratka: gore človeka preizkušajo, človek se v njih izraža z dejanji in z besedami.
Le kaj, vraga, nas potem kar naprej vleče gor?
Gre za popestritev življenja, za mikavno negotovost, za slo po intenzivnem doživetju: po uživanju v boju s težavami, po samopotrjevanju, po občutku moči in duhovni obogatitvi. Prav zato se je planinstvo v zadnjem času tako razširilo. Ljudem vseh starosti omogočaneizmerno število različnih načinov za zadovoljevanje samega sebe.
"Človek mora iskati samo tisto, česar še ni izgubil in dokler ni dobil. Kdor išče, se mu lahko zgodi, da najde. Kdor pa ne išče, ga bo našlo tisto, kar najmanj pričakuje".

Adi Vidmajer

IVO DEŽNIKAR

V obdobju predsednikovanja PD 1982 - 1986.

Izvedenih je bilo 117 izletov, število članstva je naraslo preko številke 1000.
V planinskem domu pod Reško Planino so se menjali kar trije oskrbniki, zato se je dežurstvo preneslo na člane UO PD.
Markacisti so redno izvajali dela na naših planinskih poteh.
Izobraževanja so bila v Bavšici in Logarski dolini. Vedno več planinskih - kulturnih prireditev se je odvijalo v Marija Reki (domu).
Z mladimi je bilo izvedenih 24 aktivnosti v sredogorju in tudi v visokogorju. Redno smo se udeleževali smuka z Raduhe in dosegali lepe uspehe. Prav tako smo sodelovali na 12 orientacijskih tekmovanjih in jih organizirali tudi sami.

KARLI SATLER

Kot predsednik prevzel PD Prebold leta 1999 in se z vso resnostjo in vnemo začel ukvarjati z adaptacijo Doma pod Reško planino, ki je pridobil lepo urejene sobe, sanitarije, kuhinjo ter novo vodovodno napeljavo. Sedaj, ko praznujemo 30. letnico društva in razvitje prapora, je pred predsednikom izredno odgovorno delo.
V tem letu, ko praznujemo mednarodno leto gora je prav, da se poveča število članstva ter da se izvedejo vse planirane akcije za leto 2002, ki pa jih ni malo.
Še več pozornosti se bo posvečalo mladim.
Svečana seja ob 30 letnici bo 12. aprila v Domu pod Reško planino.

MILAN SUŠAK,
predsednik PD Prebold ( 1992 - 1999)

Težko je verjeti, da čas tako hitro teče. 30 let PD Prebold je povezano tudi s 30 leti mojega življenja. Na številnih planinskih poteh sem doživel tako lepe trenutke, da jih je z besedami težko opisati. Sicer pa segajo moji planinski spomini še leta nazaj. Adi Vidmajer je bil tisti, ki nas je že v osnovni šoli navdušil za planinstvo ter nam odkrival lepote našega planinskega sveta. Spominjam se tudi začetkov delovanja našega planinskega društva. Veliko lepih trenutkov sem preživel na delovnih akcijah, ko smo staro šolo v Marija Reki preurejali v planinski dom, urejali ceste, opravljali izkope za telefonsko napeljavo ter oskrbo s pitno vodo. Sploh ni bilo hudo, mladi pa smo bili zaposleni, nismo bili prepuščeni sami sebi, kot se žal danes prevečkrat dogaja. Planinstvo mi je veliko dalo in reči moram, da je pozitivno vplivalo na mojo življensko pot. Izkušnje in poglede na življenje. Spoznal sem ogromno prijateljev, iskrenih poštenih sodelavcev. V letih svojega planinskega delovanja, sem na številne vrhove, predvsem na Triglav popeljal mnogo savinjčanov in mnogo teh je še vedno zaljubljenih v naš planinski svet.

Predsednik PD Prebold sem bil od leta 1992 do 1999. V tem času smo opravili kar precej dela. Tudi po zaslugi članov upravnega odbora, v katerem so bili: Anton Ajdič - Tonč, Jože Burkeljc, Ivo Dežnikar, Roman Kostajnšek, Zlatko Kostajnšek, Peter Sorčan, Nada Štorman, Jože Ribič, Adi Vidmajer in Vili Vidali, pozabiti pa nesmem še na mnoge druge, aktivne člane.

Dosti pozornosti smo namenjali šolanju kadra oziroma izobraževanju. Veliko akcij smo speljali v sodelovanju z vrtcem in osnovno šolo, pri čemer moram pohvaliti obe mentorici Marijo Jagrovo in Tončo Fideršek - Ocvirk. Za najmlajše in njihove starše smo organizirali izlete na bližnje vrhove, jih seznanjali s planinsko opremo in lepotami narave. V organizaciji MDO Savinjska smo se udeležoli planinskih taborov na Jezerskem in v Logarski dolini. Planinski vodniki so se redno udeleževali v akcijah, ki jih je organizirala PZ Slovenija. Veliko vlogo v dejavnosti planinskih društev imajo markacisti.

Naši markacisti so se udeleževali tečajev, ki jih prav tako organizira PZS. Pod njenim pokroviteljstvom smo dva takšna tečaja pripravili tudi v našem društvu in to za tečajnike vseh planinskih društev MDO Savinjska. Tako sta izpit za markacista opravila Dani Selič in Dušan Vedenik. Na našem območju imamo več kot 50 kilometrov planinskih poti, ki jih je treba redno vzdrževati in označevati.Ob tem ne smem pozabiti na požrtvovalno delo, žal že pokojnega Zvoneta Kupca. Njegovo delo sedaj uspešno nadaljujejo Jože Burkeljc, Dani Selič in Dušan Vedenik. Tudi sam dom je zahteval dosti angažiranja. Tako smo morali vzdrževati in potem še obnavljati streho, na novo urediti kanalizacijo, prepleskati stene notranjih prostorov in urejati okolico doma.Ocenjujem, da je bilo ves čas vzorno tudi sodelovanje z oskrbnikoma doma Lojzko Reberškovo in Stankom Piškom. V vseh teh letih smo za naše člane organizirali tudi vrsto pohodov in izletov, pozabiti pa ne smem tudi na organizacijo vsakoletnega januarskega pohoda k domu Pod Reško planino. V času mojega predsednikovanja smo zabeležili tudi rekord več kot tisoč pohodnikov, ki se ga je udeležilo iz vse države in tujine, med njimi pa so bili tudi planinci PD Željezničar iz Sarajeva.
Ves čas smo dobro sodelovali tudi z drugimi društvi v kraju, med njimi tudi z JK Črni galeb, katerega člani so tudi naši člani, sosednjimi planinskimi društvi in društvi iz MDO Savinjska ter od drugod.

O našem delu so poročala številna sredstva javnega obveščanja (Radio Goldi Prebold, Savinjčan, Novi tednik, Slovenska panorama, Radio Celje, Radio Slovenija, Delo, Večer, Dnevnik, TV Slovenija in VTV). Tako smo tudi planinci ponesli glas Prebolda, prelepega savinjskega kraja pod Žvajgo daleč naokrog.

MARKACIJSKI ODSEK PD PREBOLD

Kot vsa planinska društva ima tudi PD Prebold markacijski odsek (MO). Posebej smo ponosni na prvo označeno pot iz Prebolda na Mrzlico iz leta 1922, torej je označena že 80 let. Kdo jo je označil, žal ne vemo. Sicer pa je začetnik oskrbovanja in označevanja poti na področju našega društva, neutrudni, a žal že pokojni, Zvone Kupec (1932 - 1992). Bil je prvi izprašani markacist v Savinjski dolini. Tečaj za markacista je opravil daljnega leta 1982 v Mozirju in zato prejel značko s številko 024. Že prej , leta 1977, je za svoje delo prejel Knafelčevo diplomo, ki se podeljuje najmarljivejšim markacistom v Sloveniji. Njemu smo leta1995 posvetili tudi del Savinjske planinske poti (SPP) in jo poimenovali Zvonetova pot. To je del, ki vodi od Strgarjevega kamnoloma v Mariji Reki do vrha Golave. Pot je zahtevna, predvsem pozimi in ob dežju so mogoči zdrsi po strmem grebenu Golave, zato je zavarovana tudi z jeklenicama. Spominjamo se ga kot navdušenega gobarja, ki je poleg košarice, vrečke in noža za gobe, vedno imel pri sebi še barvo in čopič za risanje ali obnavljanje Knafelčevih markacij (bel pika z rdečim kolobarjem). Njegove značilne markacije, velike in dobro vidne že na daleč, najdemo še dandanašnji na označenih poteh po deblih dreves in skal. Z neverjetnim čutom za pravo smer, marljivostjo in vztrajnostjo, ki je včasih mejila že na trmoglavost, je prispeval, da mi in naši zanamci ne bomo imeli težav pri hoji po bolj ali manj znanih prelepih poteh za katere skrbijo sedaj trije markacisti: Dušan Vedenik (načelnik MO), Jože Burkelc in Dani Selič. MO skrbi za okrog 50 kilometrov markiranih javnih poti (ceste, kolovozi in steze). Od tega je okrog 10 kilometrov Savinjske planinske poti (SPP), ki se začne na našem področju pri kmetiji Urankar na zahodu (sosednje PD Tabor) in konča na potoku Kolja na vzhodu (sosednje PD Zabukovica), z dvema kontrolnima žigoma in vpisnima knjigama na vrhu Golave in v Domu pod Reško planino. Na Reško planino, pod katero stoji naš preurejeni planinski dom, vodi markirana pot do razgledne točke od koder je lep razgled na Savinjsko dolino in hribovjem, ki jo obdaja. Ostale markirane poti, devet po številu, so pristopne poti, ki se navezujejo na Savinjsko planinsko pot. Naštejmo jih in opišimo:
- od Grajske vasi mimo Šmiglove zidanice (zgodovinski spomenik) čez preval Čeren med Škrabarjevim vrhom in Reško planino do Popelove lipe in kapele na SSP
- iz Prebolda mimo Rajtarja do Šmiglove zidanice in naprej kot je opisano zgoraj - iz Prebolda do Lovske koče pod Golavo do razpotja Hom, M2lica, Golava - vfi na SSP
- iz Prebolda mimo Južna razvalin kmetije Pušnik do razpotja na Gradišču Golava, Prebold, Dom pod Reško planino na SSP
- iz Prebolda do Huša in razpotja Mrzlica, Pebold, Golava - vrh na SSP
- iz Mrzlice čez Kriško planino mimo razvalin kmetije Pečnik do Zgomjega Dolinarja in Kočeta do razpotja Mrzlica, Hom, Prebold, Golava - vfi na SSP
- iz Prebolda mimo Tekstilne tovarne, Počivalnika, Zaveršnika in Mehana do razpotja Prebold, Golava, Dom pod Reško planino na SSP
- iz Prebolda do Strgarjevega kamnoloma na SSP - začetek Zvonetove poti
- iz Prebolda mimo Kovača, Anzovca na Žvajgo in Počivalnika do razpotja Žvajga, Prebold, Dom pod Reško planino in naprej po že opisani poti na SSP
Seveda pa delo MO ne predstavlja samo vzdrževanje in označevanje poti, ampak še vsakoletna udeležba na zborih markacistov Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev, na sejah našega društva, sestankih najrazličnejših odborov in podobno. Nenazadnje pa še pisanje ali dopisovanje s Komisijo za pota pri Planinski zvezi Slovenije, sosednjimi društvi, občino, občinami in tiskanimi mediji.
Toliko v skopih besedah o delu markacijskega odseka našega društva. V imenu članov MO želim vsem Ijubiteljem in obiskovalcem planin varno in srečno hojo po naših označenih poteh.

Zapisal:
VODJA MARKACIJSKEGA ODSEKA:
Dušan Vedenik

MEDNARODNO LETO GORA

Organizacija združenih narodov je razglasila leto 2002 za mednarodno leto gora. Osnovni namen vzpodbujati razvoj gorskih območij in hkrati ohraniti njegovo naravno in kulturno dediščino. Varstvo gora naj bi bila tudi skrb premišljene državne politike.

Med ljudmi se je uveljavila idealistična predstava gorskega sveta, ki privabi tudi v slovenske gore letno več kot milijon obiskovalcev. Množični obiski gora so prinesli s sabo tudi številne negativne navade in razvade iz vsakdanjega življenja ter varljiv občutek varnosti. Cilji obiskovalcev so vse bolj zahtevni in čas za obisk gora vse krajši. Redko se dogaja, da obiskovalci opustijo ali spremenijo cilj, če to veleva vreme ali slaba pripravljenost. Vse to so navade današnjega življenja, ki so pripomogle k številnim nesrečam v gorah.

Gore so bile in bodo ostale za obiskovalce tudi nevarne.

Cilj mednarodnega leta gora je izboljšati razumevanje planinstva in pri planincih vzpostaviti občutek odgovornosti do sebe, do gorske narave in njihovih prebivalcev. S temi cilji in vodili PZS skušamo delovati v našem društvu.
Veliko pozornosti je bilo in bo namenjeno delu z mladimi planinci. Ob organiziranju različnih taborov, izletov, krožkov, predavanj, orientacijskih tekmovanj, skušamo približati naravo in bivanje v njej.

Naša prizadevanja bodo še naprej usmerjena v pridobivanje članstva ter seznanjanje le teh z vsemi osnovnimi planinskimi veščinami, lepotami in obveznostmi do naše narave - gora.

Ob 30 letnici našega društva in izdaji biltena smo poskrbeli tudi za nekatere napotke ter seznanitev dosedanjega dela društva.
Seveda želimo, da bi vsi, ki se bodo pod vodstvom naših vodnikov udeleževali akcij, imeli lepo in se srečni in veseli ob novem spoznanju vračali domov.

Adi Vidmajer

POROČILO MO PRI PD PREBOLD
OB 30 LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA

Uspelo nam je, da smo tudi v PD Prebold ustanovili mladinski odsek, v nadaljevanju MO. To se je zgodilo leta 2001. Takoj smo začeli z delom.

Začeli smo z orientacijo. Sestavili smo ekipo v kategoriji D in začeli tekmovati v Savinjski orientacijski ligi. Naše društvo smo lepo predstavili. V ligi smo namreč zmagali in se tako uvrstili na slovensko orientacijsko planinsko tekmovanje, kjer smo dosegli 3. mesto. Tega rezultata smo bili zelo veseli saj smo kot ekipa nastopili prvič.V naprej bomo poskušali vklljučiti še ekipe v ostalih kategorijah.

Naš kader želimo imeti tudi strokovno podkovan, da bomo lažje delovali v društvu in pa, da bomo znanje nudili naši mladini. Poslali smo članico v tečaj za vaditelja orientacije in pa za planinskega vodnika A - lahke kopne ture. Oba tečaja je članica uspešno opravila.

Ves čas delovanja sodelujemo tudi z ostalimi MO-ki iz sosednjih planinskih društev, obiskujemo seje savinjskega MDO-ja in ostalih zborov v okviru MO-ov.

Seveda pa si najbolj želimo, da bi pokazali ta čudoviti svet narave oz. gora tudi naši mladini in pa našim najmlajšim. Tako imamo vsako leto organiziran pohod v Marijo Reko, za naše prvošolce, kjer imamo planinski dom. Vsi doživijo planinski krst in tako postanejo pravi planinci.

Drugače smo med letom obiskali tudi kakšen hrib in se povzpeli v gore, ter tako preživeli prijetne urice v naravi. Želim, da bi se nas v naprej v gorah srečevalo vedno več, saj bodo le tako spoznali, da hoja hribe oz. v gore ni samo napor, ampak tudi družabnost in sprostitev.

Torej GREMO SKUPAJ VARNO V GORE,
Mladinski odsek PREBOLD!

Mojca Jezernik

ŠE ENO PD

Z zakasnitvijo smo prejeli zapis o ustanovnem občnem zboru PD Prebold. Zborovalci so dne 10. marca 1972 zasedli preboldsko kino dvorano in soglasno izvolili za predsednika tov. Adija Vidmajerja. V upravnem odboru so še: ing. Vili Vibihal, Kristina Kočevar, Evgen Vedenik, Janez Ancelj, Marija Kapus, Ivo Dežnikar, Zvone Kupec, Srečko Kvas, Janko Zorenč, ing. Danilo Podgornik, ing. Nada Lukman-Flis, Jože Golič, Stojan Vrhovec, Hari Kočevar, Marija Dežnikar, Jože Gogala, Ernest Šeler in dr. Vojteh Jelačin.
Iz predsednikove besede povzemamo, da je pobuda za ustanovitev PD prišla iz mladinskih vrst, posebno iz sekcije šolskega športnega društva, ki je že imela svojo planinsko sekcijo. V novo PD se je vpisalo 307 pionirjev, 46 lovcev, 40 jamarjev in 50 drugih članov.
ŠPORT IN REKREACIJA V KS PREBOLD V SVOJEM "ZLATEM" OBDOBJU
SPOMIN NA SKUPNO DELO V KOMISIJI ZA ŠPORTNO REKREACIJO V KS PREBOLD

Prebold je tako v predvojnih kot povojnih letih bil kraj kjer ni manjkalo športa in rekreativnega delovanja krajanov. Ta tradicija se nadaljuje tudi še sedaj, čeprav morda z manjšim žarom kot nekoč, ko skorajda ni bilo mladih, ki ne bi bili vključeni v kakšno društvo. Med najbolj plodna obdobja pa vsekakor sodijo sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat je namreč pri KS delovala posebna komisija za športno rekreacijo, ki je pod svojo streho združevala vsa društva in organizacije, ki so v svojih programih imele zapisane športno rekreativne dejavnosti in stik z naravo. Na podlagi teh programov je bil nato narejen skupen program dela na področju telesne kulture v KS. To koordinatorsko delo je celo desetletje opravljal in vodil telesnokulturni delavec Adi Vidmajer, ki je tudi najbolj zaslužen, da je preboldska krajevna skupnost nosilka petih laskavih naslovov za najboljšo mestno KS v športni rekreaciji v Sloveniji.
Strokovni nosilec te akcije, ki je našemu kraju prinesla še toliko večjo prepoznavnost v Sloveniji in Jugoslaviji je bil Partizan Slovenije, ki je s tem projektom pričel leta 1981. Leto pred tem so pri Partizanu Jugoslavije to idejo prvič realizirali v Beogradu in logična posledica tega je bil tudi prenos modela na republiške Partizane. V Sloveniji se je v to akcijo vključilo veliko krajevnih skupnosti ( leta 1987 jih je na primer sodelovalo preko 600 ), ki so se trudile, da bi na svojem področju zgradile čimveč ustreznih športno rekreativnih objektov, imele čimveč telesnokulturnih aktivnosti in v njih tudi vključile čimveč krajanov. V Preboldu je že pred tem vse to bilo dokaj dobro utečeno in brez posebnega spreminjanja programov je prvi naslov za najboljšo mestno KS naslednje leto že bil podeljen KS Prebold. To se je nato zgodilo še dve naslednji leti, saj smo bili tako uspešni, da nismo imeli prave konkurence v Sloveniji. Po treh zaporednih naslovih se je komisija za šport in rekreacijo, na čelu z Adijem Vidmajerjem, odločila, da za nekaj časa ne sodelujemo v tej akciji in damo možnost osvojitve naslova drugim KS. Seveda pa se v tem času nismo nič manj trudili izpolniti skupno zastavljen program telesne kulture v KS.
Komisijo za šport in rekreacijo smo sestavljali predsedniki društev oziroma organizacij. V letu 1983 so bili v komisiji kot akterji programov športa in rekreacije Partizan Prebold, Planinsko društvo Prebold, Smučarski klub Prebold, Jamarski klub Prebold, Šolsko športno društvo, Taborniški odred Partizanski vrh Prebold, Kegljaški klub Prebold, Šahovski klub Prebold, Vzgojno varstveni zavod Prebold, Strelska družina Prebold, Športna sekcija upokojencev, Športno društvo PGD Kaplja vas in tri osnovne organizacije ZSMS iz Prebolda, Groblje in Marije Reke. Poleg teh pa so svoje športno- rekreativne oblike izvajali še Lovska družina Prebold, vsa gasilska društva, Društvo prijateljev mladine Prebold, Turistično društvo Prebold, Društvo šoferjev in avtomehanikov Prebold, Ribiška sekcija Prebold ter takratna podjetja na čelu s TTP, MIK-om, Gradnjo in Avtoprevozom, ki pa niso bila zajeta v natisnjen
skupni program telesne kulture v KS in tako tudi ne ocenjevana. Sicer pa je program športno rekreativne dejavnosti v KS Prebold bil narejen po mesecih in točno določenih datumih, ki so vsebovali podatke o posamezni aktivnosti ter organizatorju le- te. Jamarji smo na primer to leto prispevali k skupni aktivnosti nekaj predavanj, pohodov, bili organizatorji in izvajalci III. jamarske odprave v BIH, organizirali smo dva nogometna turnirja, imeli plezalni miting na Dobrovljah, raziskovalni tabor za mlade, bili organizatorji II. republiške jamarske organizacije Ponikva '83 in še vrsto drugih aktivnosti, ki so bile deloma tudi tempirane na našo II. jamarsko odpravo v Južno Ameriko - Kolumbija '84.
Glede na to, da je ta sestavek namenjen objavi v brošuri ob 30- letnici PD Prebold pa velja spomniti, s čim so to leto sodelovali v skupnem programu preboldski planinci. Udeležili so se številnih pohodov z obujanjem tradicije NOB ( Po poteh I. Pohorskega bataljona, Po poteh XIV.divizije, Po poteh Celjske čete itd.) bili so organizatorji zimskega in jesenskega pohoda krajanov v Marijo Reko, imeli so dva predavanja Everest in Andi, bili so organizatorji turnega smučanja iz Marija Reke in vrsto planinskih pohodov. Dvakrat so tako imeli pohod na Triglav in več pohodov v Kamniško- Savinjske Alpe, Julijce, Karavanke in po Savinjski planinski poti. Udeležili so se še Dneva planincev na Krmi, bili organizatorji planinske orientacije Prebold '83 ter se vključevali v skupne delovne akcije komisije, ki je v tem letu (22.maja) pripravila tudi veličastno športno akademijo z otvoritvijo novih športno-rekreativnih površin. Planinci so takrat svoj delež prispevali predvsem z deli pri preurejanju doma pod Reško planino. Sicer pa se je deloma že v letu 1982 še posebno pa leta 1983 Prebold obogatil s številnimi športno-rekreativnimi površinami, ki so bila pretežno narejene s prostovoljnim delom vseh takrat delujočih društev in organizacij v kraju. Člani Partizana in jamarji smo delali na drenažiranju in urejanju nogometnega igrišča pri bazenu. Turistično društvo in ZSMS TT Prebold sta bila zadolžena za postavitev dveh igrišč za tenis , upokojenci so uredili balinišče in kegljišče v Gaju, smučarji so urejevali smučišče, več društev je delalo na ureditvi Trim steze, Šolsko športno društvo je delalo na atletskih napravah pri šoli, kegljači so skupaj z ZSMS Prebold delali in uredili igrišče za odbojko in badminton in še bi lahko naštevali. Ob takšni aktivnosti, ki je dobila svojo krono na slovesni akademiji, je bilo pričakovati, da bo tudi to leto kronano z najvišjim priznanjem Partizana Slovenije, kar se je potem tudi res zgodilo. Tako je bilo potem še nekajkrat.
Kot spomin na enega izmed dogodkov s podelitve v Kozjem, na kateri sem kot predstavnik komisije za šport in rekreacijo KS Prebold priznanje prevzel jaz, naj citiram novinarko Darjo Ladovac, ki je v Delu zapisala: " Letošnja zmagovalca akcije Kozje in Prebold, sta lepa primera, ki služita lahko za vzor kako delati…. Med mestnimi KS je bila letos najboljša KS Prebold, ki si je to priznanje prislužila že četrtič. Prebold velja za idealno organizirano okolje, deluje pa na osnovi naprej pripravljenih programov. Vsi od najmlajših do upokojencev pripravijo svoje programe za naslednje leto, potem pa na sestanku te programe uskljajujejo, termine pa porazdelijo čez celo leto, tako da se venomer kaj dogaja. Zato imajo tudi vse možnosti, saj so si postavili vse športne objekte od igrišč pa do bazena."
Že pred slovesno podelitvijo so nam gostitelji pripravili zanimiv spremljajoči program. Poleg ogleda njihovih športnih pridobitev, smo si še ogledali Spominski park Trebče, grad Podsreda, in brusilnico kristalnega stekla Dekor Kozjem, bili nato na skupnem kosilu in se udeležili kostanjevega piknika. Podelitev je potekala v njihovi kinodvorani, kjer je bil najprej pester kulturni program. Dobrodošlico nam je zaželel predsednik KS Kozje Anton Skok. Republiška priznanja pa je podelil predsednik odbora akcije pri Partizanu Slovenije Marko Mrak. Pri vaških KS sta poleg Kozjega dobila priznanje še KS Brezje iz tržiške občine in KS Škale iz Velenja. Med mestnimi KS si je drugo mesto prislužila KS Šoštanj, tretje pa Dravograd. Kozje in naša KS pa sta si kot najboljši KS v republiki prislužili še zvezni priznanji, ki nam jih je podelil predstavnik Partizana Jugoslavije Rado Cvetek.
Nekaj podobnega se je dogajalo tudi naslednje leto, ko je bila slovesna podelitev v Domžalah, kjer smo dobili še peto priznanje za najboljšo KS v športni rekreaciji v Sloveniji. S tem pa smo se tudi poslovili od nadaljnjega sodelovanja v tej akciji, saj bi se najbrž tudi v prihodnje uvrščali med najboljše. Tovrstne akcije sedaj že dolgo ni več, ostaja pa spomin, katerega del je tudi ta prispevek, ki naj bo eden izmed kamenčkov v mozaiku nekdanje bogate telesnokulturne aktivnosti v kraju pod Žvajgo in v zahvalo vsem, ki so prispevali svoj delež k tem dosežkom. Ob 30-letnem jubileju Planinskega društva pa vam izrekam v svojem in v imenu preboldskih jamarjev iskrene čestitke, uspešno delo in varen korak tudi v naslednjih tridesetih letih.

Darko Naraglav

TONČ - TONE AJDIČ

Tiho in mirno je bilo tisti dan. Tudi ptice so onemele, kot bi se pripravljalo k nevihti. Ne, to ni bil dan za v gore; bil je dan, ko smo se planinci poslavljali od prijatelja, ki je imel gore rad in jih je spoštoval; gore pa so mu vračale spoštovanje in lepoto.

Človek se sprašuje, kje so meje; do kod seže krutosti zahrbtne bolezni, ki kar po vrsti uničuje drage in cenjene prijatelje.

Tonč, kakor smo ga po planinsko klicali prijatelji, je bil skromen, hudomušen, vedno na šalo pripravljen mož. Bil je človek s katerim se je dalo odkrito pogovarjati.

Ob njegovem rojstvu, 8. aprila 1945, zagotovo ni nihče pomislil, da bo postala gora njegova največja ljubezen. Gore je imel neizmerno rad in bil je srečen, kadar smo se odpravili skupaj osvajat naše in tuje vrhove. Skupne planinske poti so nas vodile čez Žvajgo do Marija reke, preko Mozirskih planin do Smrekovca, Travnika do Raduhe; iz Robanovega kota do Korošice, Ojstrice, Planjave in Kamniškega sedla; preko Karavank do Julijcev in našega Triglava; od Dolomitov do Centralnih alp in na Mont Blanc. Vse to in še več je prehodil z nami, svojimi planinskimi prijatelji. Gradili smo planinske koče: v Marija reki, na Loki pod Raduho, pri Krnskem jezeru in še več. Prizadeval si je, da bi planinci preživeli v hribih in gorah čim lepše trenutke.
Postal je tudi predsednik PD Prebold in štiri leta vlekel navkreber planinski voz. Potem je vodil tajniške in blagajniške posle domačega planinskega društva. Vedno je bil pripravljen delati, kar so izkoristili tudi v krajevni in občinski samoupravi.
Kadar smo se povzpeli na goro, je večkrat glasno pomislil: "Dotikati se neba je dano redkim in redkokdaj".

Tonč je bil velik romantik, ki je skušal gorske sanje tudi v celoti zares živeti. Živel je skromno, po srcu pa je bil velik človek in planinci smo ga imeli radi. Bil je dober planinski vodnik, bil je pojava, bil je šerpa, bil je naš. Odšel je iz naveze treh desetletij.

Tistega tihega dne smo se morali posloviti od prijatelja, od človeka, ki si je zaslužil več kot je v svojem kratkem življenju prejel. V srca svojih dragih se preseli, kdor umre, zato bo Tonč v kočah in na vrhovih, kjer smo se skupaj potepali še naprej vedno z nami.

Adi Vidmajer