Prebold skozi čas

ZGODOVINSKA ZBIRKA PREBOLD SKOZI ČAS

Že v času druge polovice 19. stoletja je doživelo ljudsko gospodarstvo v Spodnji Savinjski dolini zaradi modernejših načinov gospodarjenja in uvedbe monokulture hmelja, velike spremembe. Te so bile v prvi polovici 20. stoletja zaradi uvajanja industrije v dolino še večje in korenitejše. Stari samooskrbni sistem gospodarjenja se je polagoma umikal industrijski proizvodnji.

Zaradi teh sprememb so se ohranile le redke panoge vaških obrti, med njimi so mizarstvo, kovaštvo in čevljarstvo, ki so glede na število ohranjenega materiala uspešno delovali tudi v težjih časih. Ohranila se je cela paleta orodij za obdelavo lesa, lesena lesna stružnica, kovaški in čevljarski pripomočki itd. Zanimiv je tudi mlin za mletje barve.
Zaradi bližine Tekstilne tovarne Prebold je bilo razviti tudi šiviljstvo, o čem pričajo številni ohranjeni šivalni stroji. Med domačimi obrtmi je imela preja posebno mesto, kar pričajo ohranjene priprave.
Zaradi novih načinov proizvodnje se je moralo modernizirati tudi poljedelstvo. Uvajali so se novi načini obdelave zemlje, o čemer pričajo številna ohranjena orodja kot so plugi, rahljalniki zemlje, osipalniki z lesenimi gredlji in kasnejša modernejša železna orodja. Kljub temu, da so mnoga orodja že plod industrijskega razvoja, je v marsikaterem ohranjena še iskrica ljudskega znanja in modrosti, s katero si je lastnik izboljšal ali olajšal delo.
Posebnost zbirke so številni veliki stroji, kot so: mlatilnice, čistilci semena, zgrabljalniki, slamoreznice, brane, gepelj na živalski pogon, prevozna sredstva – vozovi, sadni in drugi mlini, škropilnice itd. Zbirka strojev in drugih pripomočkov je dokaj obsežna, zato predstavlja dober pregled, kakšne pripomočke so ljudje iz tega območja nekoč uporabljali v svoji gospodarski dejavnosti, ki kljub usmeritvi v hmeljarstvo ni zanemarila živinoreje, svinjereje, perutninarstva ter poljedelstva in vrtnarstva za domače potrebe.
Pomemben obsežen je tudi del zbirke, ki ga sestavljajo predmeti za vsakdanjo uporabo, kot so posode in pripomočki za pripravo in peko hrane, med katere sodijo lonci za pripravo hrane, modeli za peko potic, mlinčki za kavo, tehtnice in drugi drobni kuhinjski pribor.
V skupino pripomočkov za vzdrževanje higiene ali čiščenja obleke lahko štejemo tudi vrsto zanimivih likalnikov.
O socialnem statusu ljudi prav gotovo priča zbrana notranja oprema, posteljna oprema, okrasni prtički, brisače, itd. Okrasje na tkaninah nam kaže tudi okus in znanje žena ter deklet, ki so vezle te izdelke.

Del zbirke je posvečen društveni dejavnosti, pomembnim osebnostim, kot so pisatelj Janko Kač, skladatelj dr. Anton Schwab in ljubiteljski režiser Lojze Fric in času druge svetovne vojne.
Kompletna zbirka predstavlja pomemben sestavni del našega vedenja o življenju in delu ljudi v tem delu Savinjske doline.
Pomemben moment za nastanek zbirke je bila pobuda občanov Občine Prebold, ki so prispevali različne predmete in stroje za zbirko. Ti sodijo v materialno in duhovno kulturo območja. Občani so izkazali veliko skrb po ohranjanju svoje kulturne dediščine.

Zato je na pobudo Pokrajinskega muzeja iz Celja občina Prebold razglasila ''Muzejsko zbirko Prebold Skozi čas'' za spomenik lokalnega pomena.

Več stoletno tradicijo čebeljarjenja na tem področju nadaljuje še danes

Pretresljivi dokumenti in fotografije o terorju v času druge svetovne vojne.

Del razstavljenih del naših babic iz konca 19. stoletja.

Postelja iz ročno izdelano dekorativno prevleko in vzglavnik iz sredine 19. stoletja ( iz dvorca gorica nad Kapljo vasjo).

Ročna dela

Spominska soba naših rojakov pisatelja Janka Kača, skladatelja dr. Antona Schwaba, ter ljubiteljskega režiserja številnih gledaliških predstav Lojzeta Frica.

Številni predmeti iz obrtne dejavnosti so lastne izdelave, kar priča o veliki iznajdljivosti in spretnosti naših prednikov. Nekateri od teh danes ne obstajajo več.

Orodja in oprema iz kmetijske dejavnosti.

Del razstavnega prostora o zgodovini Tekstilne tovarne Prebold. Manjša ročna statev je služila za izdelavo oprt. Je last družine Stenšak iz Sv. Florjana; tam jih imenujejo ''krkuče''. Večja, za tkanje lanenega platna je iz prve polovice 19. stoletja.